TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

1. Sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. Kp 766/95 z dne 28/8- 1995 in št. Kp 789/95 z dne 4/9-1995 ter sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 941/95, Ks 953/95 z dne 25/9-1995 se razveljavijo, kolikor se slednji nanaša na A.A. in B.B.. 2. Pripor zoper A.A. in B.B. se odpravi. 3. To odločbo takoj izvrši Okrožno sodišče v Ljubljani.

1. Pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti (3. točka drugega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku) je mogoče odrediti šele, ko tudi osebnost obdolženca, okolje in razmere, v katerih živi, in njegovo dosedanje življenje omogočajo zanesljiv konkretiziran sklep o obstoju realne nevarnosti ponovitve določenega specifičnega kaznivega dejanja pred izrekom sodbe. 2. Obstoj utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja in pripornega razloga po poteku določenega časa ne moreta več utemeljevati nadaljnjega trajanja pripora. Sodišče mora zato odgovoriti na ugovor priprte osebe, da je v priporu že nerazumno dolgo. Določno mora navesti tiste okoliščine primera, ki opravičujejo nadaljnje trajanje pripora ali pa priprtega izpustiti. 3. Zakonske določbe, ki kot najdaljši možni čas trajanja pripora po vložitvi obtožnice določa čas dveh let (peti odstavek 207. člena Zakona o kazenskem postopku), ni mogoče razlagati tako, kot da postavlja absolutno merilo še razumnega trajanja pripora. 4. Sodišče, ki je glavno obravnavo razpisalo pet mesecev in dvajset dni po vložitvi obtožnice in ki je v nadaljnjih štirih mesecih na treh zasedanjih zaslišalo le tri priče, je kršilo pritožnikovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave in pravico do sojenja v razumnem roku iz tretjega odstavka 5. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.