TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Oporočitelj lahko napravi veljavno pisno oporoko pred pričami, če zna brati in pisati, ter lahko to svoje znanje tudi uporabi. Zakon res ne sili oporočitelja, da oporoko pred podpisom tudi prebere. Od njegove volje je odvisno, ali jo bo prebral ali ne. Pravna varnost pa zahteva, da je tako pomembna izjava volje kot je oporoka, sestavljena in napisana tako, da omogoča dejanski nadzor oporočitelja nad tem, kar je storil. Sicer je smisel določbe, da oporočitelj mora znati brati in pisati, nesmiselna. Takšna razlaga je povsem v skladu tudi z določbama o sodni oporoki v 65. in 66. členu ZD. Oporočitelju, ki oporoke ne more prebrati, lahko sestavi veljavno oporoko sodnik. Oporoka je veljavna, če jo sodnik nato prebere oporočitelju v navzočnosti dveh prič, nato pa jo oporočitelj v navzočnosti istih prič podpiše, potem, ko izjavi, da je to njegova oporoka (1. odstavek 66. člena ZD).