TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba:

- glede drugega in tretjega toženca spremeni tako, da se tožbeni

zahtevek zoper njiju v celoti zavrne,

- v ostalem delu, to je glede prvega toženca, pa razveljavi ter

zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za

končno odločbo.

 

1. Po zakonu o zemljiški knjigi iz leta 1995 je lahko izbrisno tožbo

vložil tisti, ki je bil oškodovan v svoji pravici, ki se vpisuje v

zemljiško knjigo. Aktivne legitimacije ZZK torej ni omejeval le na

tiste subjekte (in njihove univerzalne naslednike), ki so bili

prizadeti v pravici, ki je bila v zemljiški knjigi že vpisana, temveč

je dajal aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe vsakomur, ki

je mislil, da vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga

neveljavna in je zaradi tega oškodovan v svoji pravici, ki se vpisuje

v zemljiško knjigo.

2. Izbrisna tožba se lahko vloži proti vsakomur, ki je z izpodbijano

vknjižbo pridobil knjižno pravico (ali bil prost bremena) in proti

njegovim pravnim naslednikom, ki so pridobili pravico na podlagi

izpodbijane vknjižbe.

3. Zahtevek izbrisne tožbe naj vsebuje zahtevo po ugotovitvi

neveljavnosti osnovnega zavezovalnega pravnega posla in ne njemu

kavzalnega razpolagalnega pravnega posla, ki je le pridobitni način.

Pravni temelj za vknjižbo je namreč prvi in ne drugi pravni posel.

4. Pravna pravila ODZ so bila pri darilnih pogodbah glede nepremičnin

večinoma interpretirana tako, da je imela taka darilna pogodba brez

potrebne oblike pravni učinek, če je bila nepremičnina izročena v

posest obdarjenca tako, da je bilo obdarjencu na tak način omogočeno

uživanje nepremičnine. Za prevzem posesti na nepremičnini ni bilo

nujno, da med obdarjencem in stvarjo obstaja fizični kontakt.

Zadostuje, da ima obdarjenec možnost nepremičnino uporabljati in z

njo razpolagati.