na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
Sodba III Ips 31/2011 - poroštvo – zakonito poroštvo - ničnost – ničnost poroštvene pogodbe – kogentna zakonska določba – namen zakona – hranilno kreditna služba – obid za...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE
5.7.2011
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sodba III Ips 31/2011
INTERNA OZNAKA
VS4001778
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
poroštvo – zakonito poroštvo - ničnost – ničnost poroštvene pogodbe – kogentna zakonska določba – namen zakona – hranilno kreditna služba – obid zakona
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO
IZREK
Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se spremenita tako, da se zavrne (tudi) tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Ugotovi se, da obstoji terjatev tožeče stranke v stečaju zoper dolžnika H., L., ki se vodi pred naslovnim sodiščem pod opr. št. St 1036/2008 (prej St 224/2002), v višini 779.393,26 EUR (prej 186.773.801,10 SIT) z zakonsko določenimi obrestmi od 186.773.801,10 SIT od 17. 12. 2002 do 31. 12. 2006 in od 779.393,26 EUR od 1. 1. 2007 dalje.“
Tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka.
Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti:
4., 10., 18., 21., 34., 42., 73., 79., 91., 94., 97., 104., 115. in 119. tožencu pravdne stroške, vsakemu po 60,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila,
1. do 3., 5. do 7., 9., 11. do 17., 19., 20., 22. do 32., 35. do 41., 43. do 72., 74. do 78., 80., 82. do 87., 90., 92., 95., 96., 98. do 103., 108. do 114., 116. in 118. tožencu pravdne stroške, vsakemu po 74,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila,
intervenientu stroške revizijskega postopka v znesku 550,80 EUR.
Tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka.
Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti:
4., 10., 18., 21., 34., 42., 73., 79., 91., 94., 97., 104., 115. in 119. tožencu pravdne stroške, vsakemu po 60,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila,
1. do 3., 5. do 7., 9., 11. do 17., 19., 20., 22. do 32., 35. do 41., 43. do 72., 74. do 78., 80., 82. do 87., 90., 92., 95., 96., 98. do 103., 108. do 114., 116. in 118. tožencu pravdne stroške, vsakemu po 74,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila,
intervenientu stroške revizijskega postopka v znesku 550,80 EUR.
JEDRO
Do uskladitve poslovanja z ZBan in pridobitve dovoljenja Banke Slovenije je ZBan predvidel možnost, da hranilno kreditne službe nadaljujejo s poslovanjem po določbah ZHKS (drugi odstavek 241. člena ZBan).
Trditvena podlaga obravnavanega gospodarskega spora ne daje opore za sklep, da je H. pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih in drugih finančnih poslov na trgu, ker bi se že uskladila z ZBan.
Za razliko od ZBan, ki je med „drugimi finančnimi storitvami“ izrecno opredelil dejavnost izdajanja garancij in drugih jamstev (3. točka prvega odstavka 6. člena ZBan), ZHKS v okviru opredelitve poslov hranilno kreditne službe ne omenja izdajanja garancij in drugih jamstev (10. člen ZHKS). Umestitev določbe 10. člena ZHKS v sistem ureditve dejavnosti bančnih in drugih finančnih poslov na trgu, ki je veljala v času sprejetja ZHKS in vse do spornih poroštvenih izjav H. dne 3. 9. 2002 (med drugim) za opravljanje dejavnosti garancijskih poslov in drugih poslov prevzemanja jamstev na trgu, izključuje možnost razumevanja, da bi v okvir v 10. členu ZHKS predvidenih poslov hranilno kreditnih služb sodila tudi možnost opravljanja dejavnosti prevzemanja garancij in drugih jamstev na trgu. Revizijsko sodišče zato v pravnem redu ni našlo opore za stališče, da je bilo na splošno hranilno kreditnim službam v času spornih izjav o poroštvu (3. 9. 2002) dovoljeno na trgu opravljanje storitev garancijskih poslov in drugih poslov prevzemanja jamstev, ne da bi te hranilno kreditne službe pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje tovrstne dejavnosti.
Kot neprofitna, nebančna in ne-monetarna ustanova, ki je poslovala po načelu vzajemnosti in solidarnosti, je hranilno kreditno služba smela poslovati izključno v okviru razpoložljivih sredstev.
Smisel je v izključevanju prevelikih tveganj v poslovanju hranilno kreditnih služb in s tem v zagotavljanju nemotenega poslovanja teh služb.
Varnost poslovanja hranilno kreditnih služb je bila dodatno utrjena še z zakonitim poroštvom ustanoviteljice za obveznosti hranilno kreditne službe.
Smisel zakonitega poroštva ustanoviteljice je povečati varnost poslovanja hranilno kreditne službe (in s tem utrditi zaupanje obstoječih in potencialnih deponentov). Prevzemanje (pogodbenih) poroštvenih obveznosti s strani hranilno kreditne službe za ustanoviteljičine obveznosti pa je v direktnem nasprotju s tem smislom. Pogodbeno poroštvo za obveznosti dolžnika, ki je obenem zakoniti porok poroka, posega v koncept zakonitega poroštva iz drugega odstavka 15. člena ZHKS: namesto da bi zakoniti porok s svojim premoženjem dajal varnost upnikom hranilno kreditne službe, to varnost upnikov hranilno kreditne službe ogroža s svojimi, četudi ob sklenitvi poroštvene pogodbe le potencialnimi, finančnimi težavami.
Obligacijska pogodba, s katero je H. prevzela v razmerju do tožeče stranke neomejeno poroštvo za obveznosti dolžnika, ki je sicer njen ustanovitelj in zato obenem zakoniti porok za njene obveznosti (drugi odstavek 15. člena ZHKS), pa nasprotuje kogentni določbi drugega odstavka 15. člena ZHKS. Zato je sporna poroštvena pogodba nična (prvi odstavek 86. člena OZ). Revizijsko sodišče še dodaja, da bi dopuščanje prevzemanja neomejenih pogodbenih poroštvenih obveznosti hranilno kreditni službi za obveznosti ustanoviteljice, omogočalo obid določbe drugega odstavka 13. člena ZHKS (prim. 15. točko obrazložitve).
Trditvena podlaga obravnavanega gospodarskega spora ne daje opore za sklep, da je H. pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih in drugih finančnih poslov na trgu, ker bi se že uskladila z ZBan.
Za razliko od ZBan, ki je med „drugimi finančnimi storitvami“ izrecno opredelil dejavnost izdajanja garancij in drugih jamstev (3. točka prvega odstavka 6. člena ZBan), ZHKS v okviru opredelitve poslov hranilno kreditne službe ne omenja izdajanja garancij in drugih jamstev (10. člen ZHKS). Umestitev določbe 10. člena ZHKS v sistem ureditve dejavnosti bančnih in drugih finančnih poslov na trgu, ki je veljala v času sprejetja ZHKS in vse do spornih poroštvenih izjav H. dne 3. 9. 2002 (med drugim) za opravljanje dejavnosti garancijskih poslov in drugih poslov prevzemanja jamstev na trgu, izključuje možnost razumevanja, da bi v okvir v 10. členu ZHKS predvidenih poslov hranilno kreditnih služb sodila tudi možnost opravljanja dejavnosti prevzemanja garancij in drugih jamstev na trgu. Revizijsko sodišče zato v pravnem redu ni našlo opore za stališče, da je bilo na splošno hranilno kreditnim službam v času spornih izjav o poroštvu (3. 9. 2002) dovoljeno na trgu opravljanje storitev garancijskih poslov in drugih poslov prevzemanja jamstev, ne da bi te hranilno kreditne službe pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje tovrstne dejavnosti.
Kot neprofitna, nebančna in ne-monetarna ustanova, ki je poslovala po načelu vzajemnosti in solidarnosti, je hranilno kreditno služba smela poslovati izključno v okviru razpoložljivih sredstev.
Smisel je v izključevanju prevelikih tveganj v poslovanju hranilno kreditnih služb in s tem v zagotavljanju nemotenega poslovanja teh služb.
Varnost poslovanja hranilno kreditnih služb je bila dodatno utrjena še z zakonitim poroštvom ustanoviteljice za obveznosti hranilno kreditne službe.
Smisel zakonitega poroštva ustanoviteljice je povečati varnost poslovanja hranilno kreditne službe (in s tem utrditi zaupanje obstoječih in potencialnih deponentov). Prevzemanje (pogodbenih) poroštvenih obveznosti s strani hranilno kreditne službe za ustanoviteljičine obveznosti pa je v direktnem nasprotju s tem smislom. Pogodbeno poroštvo za obveznosti dolžnika, ki je obenem zakoniti porok poroka, posega v koncept zakonitega poroštva iz drugega odstavka 15. člena ZHKS: namesto da bi zakoniti porok s svojim premoženjem dajal varnost upnikom hranilno kreditne službe, to varnost upnikov hranilno kreditne službe ogroža s svojimi, četudi ob sklenitvi poroštvene pogodbe le potencialnimi, finančnimi težavami.
Obligacijska pogodba, s katero je H. prevzela v razmerju do tožeče stranke neomejeno poroštvo za obveznosti dolžnika, ki je sicer njen ustanovitelj in zato obenem zakoniti porok za njene obveznosti (drugi odstavek 15. člena ZHKS), pa nasprotuje kogentni določbi drugega odstavka 15. člena ZHKS. Zato je sporna poroštvena pogodba nična (prvi odstavek 86. člena OZ). Revizijsko sodišče še dodaja, da bi dopuščanje prevzemanja neomejenih pogodbenih poroštvenih obveznosti hranilno kreditni službi za obveznosti ustanoviteljice, omogočalo obid določbe drugega odstavka 13. člena ZHKS (prim. 15. točko obrazložitve).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.