Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz...

4058. Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Škofja Loka

Na podlagi tretjega odstavka 70. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07, uradno prečiščeno besedilo in 70/08) in 5. člena Akta o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 87/05 in 102/05 – popr.) družba LOŠKA KOMUNALA, d.d. Škofja Loka, Kidričeva cesta 43a, Škofja Loka, kot izvajalec gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, po pridobitvi soglasja Občinskega sveta Občine Škofja Loka št. 352-0001/2005 z dne 17. 9. 2009 in soglasja sveta Javne agencije Republike Slovenije za energijo št. 25-19/2009-3/ZP-33 z dne 26. 10. 2009, izdaja

S P L O Š N E P O G O J E
za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Škofja Loka

1. PREDMET IN VELJAVNOST

1. člen

(1)

S tem aktom se urejajo razmerja sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater), dobaviteljev zemeljskega plina, uporabnikov distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) in odjemalcev zemeljskega plina.

(2)

Ta akt omogoča učinkovito, varno in zanesljivo izvajanje distribucije zemeljskega plina. Določa tudi pogoje in način priključitve naprav in napeljav uporabnika na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ter pravice in obveznosti pogodbenih partnerjev.

(3)

Ta akt se uporablja za distribucijsko omrežje zemeljskega plina, na katerem izvaja gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja LOŠKA KOMUNALA, d.d. Škofja Loka, Kidričeva cesta 43a, Škofja Loka, za geografsko območje Občine Škofja Loka.

2. POJMI IN DEFINICIJE

2. člen

V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu in podzakonskih predpisih, poleg njih pa imajo uporabljeni pojmi naslednji pomen:

-

distribucijsko omrežje: je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, določenem v prostorskih dokumentih občine, kot območje izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih odjemalcev. Distribucijsko omrežje poteka od prevzemnih mest do predajnih mest, kot to določajo sistemska obratovalna navodila,

-

dobavitelj zemeljskega plina: je pravna ali fizična oseba, ki odjemalcu prodaja zemeljski plin,

-

dostop do omrežja: je pravica do uporabe omrežja z namenom, da se izpolnijo pogodbe o dobavi zemeljskega plina ob upoštevanju dejanskega stanja v omrežju,

-

gospodinjski odjemalec: je odjemalec, ki kupuje zemeljski plin za lastno domačo porabo, kar izključuje opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti,

-

končni odjemalec: je odjemalec, ki kupuje zemeljski plin za lastno končno rabo,

-

lastni obremenitveni profil: je karakteristika odjema končnega odjemalca v določenem časovnem obdobju,

-

notranja plinska napeljava: je napeljava z vso opremo od glavne plinske zaporne pipe do vključno odvoda dimnih plinov,

-

obračunsko obdobje: je časovni interval, med dvema zaporednima odčitkoma merilne naprave,

-

odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki se na podlagi pogodbe oskrbuje z zemeljskim plinom za lastno rabo ali nadaljnjo prodajo,

-

odjemno mesto: je prevzemno mesto, na katerem se meri poraba zemeljskega plina končnega odjemalca,

-

pogodba o dobavi: je pogodba, ki jo skleneta odjemalec in dobavitelj zemeljskega plina in s katero si odjemalec zagotovi dobavo zemeljskega plina v dogovorjeni količini, dinamiki in kakovosti ter dogovorjeno točko predaje oziroma prevzema zemeljskega plina,

-

pogodba o dostopu: je pogodba o dostopu do distribucijskega omrežja, s katero se uredi odnos med sistemskim operaterjem in uporabnikom,

-

pogodba o priključitvi: je pogodba, s katero se uredijo medsebojne pravice in obveznosti sistemskega operaterja in uporabnika v zvezi s priključitvijo na omrežje ali njeno spremembo,

-

predajno mesto: je točka, na katerem sistemski operater preda uporabniku omrežja zemeljski plin,

-

prevzemno mesto: je točka na distribucijskem omrežju, na kateri sistemski operater na podlagi pogodbe z uporabnikom prevzame v distribucijo dogovorjene količine zemeljskega plina,

-

priključek: je fizični spoj priključnega plinovoda z notranjo plinsko napeljavo,

-

priključni plinovod: je del distribucijskega omrežja, zgrajen za povezavo obstoječega distribucijskega omrežja z izstopnim mestom. Izstopno mesto je mesto na koncu priključnega plinovoda vključno z glavno plinsko zaporno pipo,

-

priključitev na omrežje: je fizična priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina,

-

sistemski operater: je pravna ali fizična oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina,

-

skupno odjemno mesto: je odjemno mesto v stanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem se meri poraba zemeljskega plina za več pravnih ali fizičnih oseb kot uporabnikov ali končnih odjemalcev,

-

standardni obremenitveni profil: je nadomestna odjemna značilnost odjemalca zemeljskega plina v določenem časovnem obdobju, ki je analitično določena,

-

trošila: so naprave, ki so priključene na plinsko instalacijo in trošijo plin,

-

uporabnik: je pravna ali fizična oseba, ki iz distribucijskega omrežja odjema zemeljski plin.

3. LASTNIŠTVO NAPRAV

3. člen

(1)

Distribucijsko omrežje, razen priključnih plinovodov, je v lasti Občine Škofja Loka.

(2)

Priključni plinovodi so, kot del distribucijskega omrežja, praviloma v lasti končnih odjemalcev.

(3)

Distribucijsko omrežje, ne glede na lastništvo, upravlja sistemski operater.

4. člen

Sistemski operater, ki ni lastnik distribucijskega omrežja ali njegovega dela na območju, na katerem izvaja gospodarsko javno službo dejavnosti sistemskega operaterja, mora z lastnikom omrežja skleniti pogodbo, s katero uredi vsa vprašanja uporabe tega omrežja za izvajanje nalog sistemskega operaterja.

5. člen

Notranje plinske napeljave, regulacijske in merilne naprave, nameščene na notranjih plinskih napeljavah, so v lasti končnega odjemalca.

4. IZDAJANJE SOGLASIJ

6. člen

Soglasje je pisni dokument, ki izraža pozitivno mnenje in ga izda sistemski operater za odobritev izvedbe posamezne aktivnosti.

7. člen

(1)

Sistemski operater izda soglasje v skladu z Energetskim zakonom, zakonom, ki ureja graditev objektov, zakonom o urejanju prostora, sistemskimi obratovalnimi navodili sistemskega operaterja, tem aktom, tehničnimi zahtevami in drugimi zakoni ter podzakonskimi predpisi.

(2)

Sistemski operater izda soglasje v upravnem postopku, če zakon ali podzakonski predpis ne določa drugače.

(3)

Sistemski operater v soglasju navede tudi čas veljavnosti soglasja v skladu z zakonom ali podzakonskim predpisom, pri čemer je veljavnost posameznega soglasja dve leti.

8. člen

Sistemski operater izdaja na podlagi predpisov, ki urejajo njegovo delovanje, zakona, ki ureja graditev objektov, zakona o urejanju prostora ter na podlagi Energetskega zakona, naslednje dokumente:

1.

projektne pogoje,

2.

soglasje k projektnim rešitvam,

3.

odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja k projektnim rešitvam,

4.

soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje,

5.

odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje,

6.

smernice za načrtovanje prostorske ureditve,

7.

mnenje k prostorskim aktom.

9. člen

(1)

Na območju, ki ni urejeno z občinskim podrobnim prostorskim, lokacijskim ali zazidalnim načrtom, sistemski operater izda projektne pogoje za objekt ali del objekta, za katerega je po predpisih, ki urejajo graditev objektov potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, če je načrtovani poseg v območju varovalnega pasu. Obstoječe distribucijsko omrežje se varuje tako, da se za posege v varovalni pas plinovoda izdajo projektni pogoji. Projektni pogoji morajo biti izdani pred posegom v prostor. S projektnimi pogoji se določijo pogoji za poseg, ravnanje ob posegu in režim v času posega in po dokončanem posegu.

(2)

Pisni vlogi za izdajo projektnih pogojev, ki vsebuje podatke o investitorju ter podatke o nameravani gradnji oziroma spremembi namembnosti, je potrebno priložiti idejno zasnovo načrtovanega gradbenega posega.

(3)

Izdani projektni pogoji veljajo dve leti od datuma izdaje.

10. člen

(1)

Za objekt ali del objekta, za katerega po zakonu o graditvi objektov ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, ali za vsak drug načrtovan poseg v območju varnostnega pasu, mora investitor gradnje ali posega v prostor, pridobiti pri sistemskem operaterju pisno soglasje.

(2)

Sistemski operater na svoji spletni strani objavi obrazec – vlogo za pridobitev soglasja. Pisni vlogi za pridobitev soglasja je potrebno priložiti situacijo objekta ali opis načrtovanega posega v prostor.

11. člen

(1)

Na podlagi izdanih projektnih pogojev projektant oziroma investitor gradnje sistemskega operaterja pisno zaprosi za soglasje k projektnim rešitvam.

(2)

Pisni vlogi za izdajo soglasja k projektnim rešitvam mora biti priložena projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, iz katere mora biti razvidno, da so projektni pogoji upoštevani.

(3)

Sistemski operater na podlagi vloge in priložene dokumentacije izda oziroma zavrne izdajo soglasja k projektnim rešitvam.

(4)

Sistemski operater zavrne izdajo soglasja k projektnim rešitvam, če projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ni izdelana skladno z izdanimi projektnimi pogoji.

(5)

Izdano soglasje k projektnim rešitvam velja dve leti od datuma izdaje. Projektno dokumentacijo priloženo vlogi za izdajo soglasja k projektnim rešitvam hrani sistemski operater.

12. člen

(1)

Pred izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja investitor oziroma projektant pri sistemskemu operaterju vloži pisno vlogo za izdajo soglasja za priključitev.

(2)

Za objekt oziroma del objekta, za katerega po zakonu o graditvi objektov ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja in za obstoječe objekte, lastnik, investitor oziroma projektant pred pričetkom del pridobi od sistemskega operaterja informacijo o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje.

(3)

Sistemski operater na svoji spletni strani objavi obrazec – vlogo za pridobitev informacije o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje. Vlogi je potrebno priložiti idejno zasnovo ali situacijo objekta, opis namena uporabe zemeljskega plina in podatke o potrebah po energiji.

(4)

Če možnost priključitve obstaja, investitor oziroma lastnik obstoječega objekta pri sistemskem operaterju vloži pisno vlogo za izdajo soglasja za priključitev.

13. člen

(1)

Smernice za načrtovanje prostorske ureditve sistemski operater izda na podlagi poziva za izdajo smernic in predloženega osnutka prostorskega akta.

(2)

Mnenje k prostorskim aktom sistemski operater izda na podlagi poziva za izdajo mnenja in predloga prostorskega akta.

5. NAPRAVE ZA REGULACIJO TLAKA PLINA

14. člen

Naprave za regulacijo tlaka zemeljskega plina, ki so nameščene na notranji plinski napeljavi, so v lasti končnega odjemalca.

15. člen

(1)

Tip, velikost in lokacijo vgradnje naprave za regulacijo tlaka zemeljskega plina določi projektant, v skladu s tehničnimi zahtevami, ki jih izda sistemski operater.

(2)

Vsa dela v zvezi z vgradnjami, premeščanjem in vzdrževanjem naprav za regulacijo tlaka zemeljskega plina, ki so v lasti končnega odjemalca, izvaja sistemski operater ali za to usposobljen izvajalec, na stroške končnega odjemalca.

(3)

Pri izvajanju aktivnosti iz drugega odstavka mora končni odjemalec sistemskemu operaterju omogočiti neoviran dostop do vseh naprav za regulacijo tlaka zemeljskega plina.

(4)

Končni odjemalec mora o vsaki poškodbi, okvari ali netesnosti naprave za regulacijo tlaka zemeljskega plina takoj obvestiti sistemskega operaterja.

16. člen

Pri zamenjavi naprave za regulacijo tlaka zemeljskega plina zaradi sprememb na notranji plinski napeljavi ali zaradi povečanega obsega oskrbe končnega odjemalca, vsi stroški nabave in vgradnje nove naprave bremenijo končnega odjemalca.

6. UPORABA NOTRANJE PLINSKE NAPELJAVE IN PRAVICA FIZIČNEGA DOSTOPA DO NAPELJAVE

17. člen

(1)

Uporaba notranje plinske napeljave ne sme povzročati motenj pri obratovanju drugih plinskih napeljav in motenj pri obratovanju naprav in napeljav, ki jih upravlja sistemski operater.

(2)

Končni odjemalec je dolžan sistemskemu operaterju na njegovo zahtevo omogočiti dostop do merilnega mesta, tako da ta lahko neposredno odčita stanje merilne naprave oziroma nemoteno izvaja druge posege in postopke, povezane z merilnim mestom.

(3)

Končni odjemalec je dolžan sistemskemu operaterju na njegovo zahtevo omogočiti dostop do naprav za regulacijo tlaka zemeljskega plina in drugih plinskih naprav in napeljav, ki jih upravlja sistemski operater, zaradi pregledov, vzdrževanja, nadzora, preverjanja poškodb in okvar.

(4)

Če končni odjemalec z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje ali če končni odjemalec ob pomanjkanju zemeljskega plina ne upošteva posebnih ukrepov o omejevanju odjema zemeljskega plina iz omrežja, lahko sistemski operater nemudoma ukrepa in brez predhodnega obvestila končnemu odjemalcu ustavi distribucijo zemeljskega plina.

(5)

Izvajalec posameznih del na notranji plinski napeljavi je odgovoren za upoštevanje tehničnih in drugih predpisov za varno obratovanje in pravilno izvedbo, predajo v uporabo in poučitev končnega odjemalca o pravilnem ravnanju z napravami in napeljavami zemeljskega plina, ki so v lasti in upravljanju končnega odjemalca.

(6)

Sistemski operater s priključitvijo objektov, naprav in napeljav na distribucijsko omrežje ne prevzema odgovornosti za tehnično brezhibno in varno obratovanje in delovanje teh objektov, naprav in napeljav, kar izhaja iz predloženih uporabnih dovoljenj oziroma ustreznih dokumentov, ki jih skladno z določili tega akta investitor oziroma izvajalec del predloži sistemskemu operaterju. Odgovornost je skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov na strani pooblaščenih organov oziroma oseb.

(7)

Po končani gradnji in pred izvedbo zaplinjanja notranje plinske napeljave, mora investitor oziroma izvajalec del sistemskemu operaterju predložiti dokazilo o zanesljivosti objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov ali naslednje dokumente:

-

dokazilo izvajalca del, da je registriran na podlagi vpisa v Sodni register ali Poslovni register Slovenije za opravljanje dejavnosti,

-

certifikat o preizkusu usposobljenosti varilca,

-

izjavo, da je notranja plinska napeljava izvedena skladno s projektno dokumentacijo,

-

izjave o skladnosti vgrajenih materialov,

-

zapisnik o trdnostnem in tesnostnem preizkusu notranje plinske napeljave,

-

potrdilo o prvem pregledu plinskega trošila in dimovodne napeljave s strani pristojnega dimnikarskega podjetja.

18. člen

(1)

Za vzdrževanje in nemoteno delovanje notranje plinske napeljave je dolžan skrbeti lastnik notranje plinske napeljave.

(2)

Napake in poškodbe na notranji plinski napeljavi do merilne naprave lahko popravlja in odpravlja sistemski operater ali izvajalci, ki so za to usposobljeni.

(3)

Popravila na notranji plinski napeljavi za merilno napravo lahko izvajajo vsi za to usposobljeni izvajalci.

(4)

Popravila na plinskih trošilih lahko izvajajo vsi izvajalci, ki so za to usposobljeni in pooblaščeni s strani proizvajalca plinske opreme.

7. PRIKLJUČITEV NA OMREŽJE

19. člen

(1)

Uporabnik mora za vsako priključitev na distribucijsko omrežje ali njeno spremembo pridobiti soglasje sistemskega operaterja za priključitev.

(2)

Soglasje mora uporabnik pridobiti pred izdelavo projekta priključnega plinovoda, plinskih napeljav ali naprav, ki se jih priključuje na distribucijsko omrežje.

(3)

Soglasje za priključitev je treba pridobiti tudi, kadar se spremenijo tehnične karakteristike priključnega plinovoda zaradi sprememb na notranji plinski napeljavi končnega odjemalca in/ali namena uporabe zemeljskega plina.

(4)

Na enem priključnem plinovodu je praviloma priključen le en končni odjemalec.

(5)

Skupno odjemno mesto se v postopku pridobivanja soglasij in sklepanja pogodb, obravnava kot en končni odjemalec, katerega zastopa upravnik, če ta ni določen pa skupni predstavnik ali skupni pooblaščenec.

20. člen

(1)

O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča sistemski operater z odločbo v upravnem postopku.

(2)

Postopek priključitve se začne z vložitvijo pisne vloge potencialnega uporabnika za izdajo soglasja za priključitev, ki mora vsebovati vsaj naslednje podatke in dokazila:

-

osnovne podatke o vlagatelju vloge za izdajo soglasja (ime in priimek oziroma naziv ter naslov, EMŠO oziroma registrsko številko in davčno številko),

-

idejno zasnovo,

-

opis namena uporabe zemeljskega plina,

-

podatke o potrebah po energiji,

-

gradbeno dovoljenje, če je bilo izdano,

-

dokazilo o lastništvu objekta oziroma pravici razpolaganja z objektom (kopija zemljiškoknjižnega izpiska, ki ne sme biti starejša kot dva meseca, drugo dokazilo o lastništvu, pisno soglasje solastnikov, če je poseg predviden na skupnem delu v etažni lastnini itd.),

-

podatke o plinskih napravah in napeljavah,

-

želeno mesto priključka,

-

datum predvidenega začetka uporabe distribucijskega omrežja,

-

posebnosti odjema in tehnologije uporabe zemeljskega plina,

-

soglasje lastnikov zemljišč, preko katerih je predvidena gradnja priključnega plinovoda.

(3)

Potencialni uporabnik nima pravice do priključitve, če:

-

bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi,