TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Za obstoj življenjske skupnosti je bistvena predvsem njena notranja komponenta, medsebojna naklonjenost in medsebojni dogovor o vsebini in obliki skupnosti, ki jo je še mogoče kvalificirati kot življenjsko. Skupno bivanje, finance, gospodinjstvo in zakonska postelja so pri tem le nekateri izmed številnih zunanjih pokazateljev obstoja življenjske skupnosti.

Iz ugotovitev izhaja, da med zapustnikom in toženko ni bilo resnejših prepirov, ki bi kazali na prenehanje življenjske skupnosti, in da sta sporazumno, kljub dogovorjenemu ločenemu bivanju, ohranjala skupnost, v kateri sta ostala intimna, si bila naklonjena, skrbela za skupno hčer, skupno preživljala dopust in se obiskovala, zato je mogoče pritrditi presoji, da med zapustnikom in toženko ni prišlo do trajnega prenehanja življenjske skupnosti v smislu prvega odstavka 22. člena ZD.