2778. Uredba o cestnini za uporabo določenih cest
Na podlagi prvega in drugega odstavka 11. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 27/97) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o cestnini za uporabo določenih cest
1. člen
(Opredelitev vsebine uredbe)
Ta uredba določa merila za določitev cest, za uporabo katerih se plačuje cestnina (v nadaljnjem besedilu: cestninske ceste) in za določitev višine cestnine, način njenega plačevanja, oprostitve plačevanja cestnine ter nadzor nad njenim plačevanjem in sankcioniranje kršitev uredbe.
2. člen
(Cestninske ceste)
Za cestninsko cesto je lahko določena avtocesta ali hitra cesta, ki izpolnjuje naslednje prometnotehnične pogoje:
-
da je namenjena samo prometu motornih vozil,
-
da ima dva fizično ločena vozna pasova z najmanj dvema prometnima pasovoma in odstavnim pasom ali odstavnimi nišami,
-
da ima križanja z drugimi prometnicami izvedena v različnih nivojih,
-
da se druge ceste navezujejo nanjo samo preko posebnih priključkov,
-
da je zavarovana proti prehajanju divjadi.
Za cestninsko cesto se lahko izjemoma določi cesta, namenjena daljinskemu prometu, ki je zgrajena kot polovična avtocesta in za katero je z nacionalnim programom gradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 13/96 in 41/98) določeno, da se dogradi v avtocesto.
Cestninske ceste določi Vlada Republike Slovenije s sklepom.
3. člen
(Obveznost plačila cestnine)
Za prevoze po cestninskih cestah se plačuje cestnina.
4. člen
(Merila za določitev višine cestnine)
Merila za določitev višine cestnine so:
-
povprečni letni stroški cestninskih cest,
-
vrsta vozila, s katerim se opravlja prevoz po cestninski cesti,
-
razdalja prevoza po cestninski cesti.
5. člen
(Stroški cestninskih cest)
Povprečni letni stroški cestninskih cest se do izdelave enotne metodologije za oceno stroškov cestne infrastrukture določajo kot seštevek:
-
stroškov kapitala, izračunanih na podlagi mednarodno primerljive obrestne mere kot cene kapitala, vloženega v izgradnjo cestninskih cest,
-
povprečnih stroškov obnavljanja, rednega vzdrževanja in obratovanja cestninskih cest.
6. člen
(Razvrstitev vozil v cestninske razrede)
Vozila, s katerimi se opravljajo prevozi po cestninskih cestah, se glede na število osi in višino vozila nad prvo osjo ter glede na največjo dovoljeno maso vozila razvrščajo v štiri cestninske razrede:
-
prvi razred: vozila z dvema osema in višino vozila nad prvo osjo do 1,30 m;
-
drugi razred: vozila z dvema ali več osmi in višino vozila nad prvo osjo 1,30 m ali več, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg;
-
tretji razred: vozila z dvema ali tremi osmi in višino vozila nad prvo osjo 1,30 m ali več, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg;
-
četrti razred: vozila z več kot tremi osmi in višino vozila nad prvo osjo 1,30 m ali več, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se vozila iz prvega cestninskega razreda s priklopnim vozilom razvrščajo v drugi cestninski razred, vozila iz drugega cestninskega razreda s priklopnikom pa v tretji cestninski razred.
Višina vozila nad prvo osjo je razdalja med podlago in najvišjo točko vozila v ravnini, ki poteka pravokotno skozi simetralo osi prednjih koles.
7. člen
(Razdalja prevoza po cestninski cesti)
Razdalja prevoza po cestninski cesti je dolžina cestninske ceste ali njenega odseka, za katerega se plačuje cestnina na izstopni cestninski postaji pri zaprtem cestninskem sistemu oziroma na vstopno-izstopni cestninski postaji pri odprtem cestninskem sistemu.
Razdaljo prevoza za posamezne cestninske ceste ali njihove odseke določi Vlada Republike Slovenije v sklepu iz drugega člena te uredbe.
8. člen
(Določitev višine cestnine)
Višino cestnine določi Vlada Republike Slovenije s sklepom. Od cestnine, določene s sklepom, se obračuna davek na dodano vrednost v skladu s predpisi o davku na dodano vrednost.