TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

1. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve in druge stopnje je razvidno, da se je toženčev oče, ki je bil nosilec stanovanjske pravice na spornem stanovanju iz le-tega izselil že v začetku leta 1988. To je v konkretnem primeru edina odločilna dejanska ugotovitev, na katero se navezuje presoja, da je toženčev oče takrat izgubil stanovanjsko pravico (1. odst. 19. čl. ZSR, ki se v konkretnem primeru uporablja na podlagi 2. odst. 159. čl. SZ).

2. Če bi tožeča stranka menila, da ni izgubila upravičenja iz 3. in 4. odst. 19. čl. v zvezi s 5. odst. 18 čl. ZSR zaradi namernega prikazovanja drugačnega dejanskega stanja (t.j. zaradi zlorabe pravice), bi morala to zatrjevati (in dokazati). Zgolj možnost zlorab pa na drugačno razlago v konkretnem primeru, ko je tožeča stranka pravočasnot tožbe utemeljevala s trditvami, da se je bivši imetnik stanovanjske pravice pred nedavnim izselil (v dokaznem postopku se je izkazalo, da se je izselil v začetku leta 1988) ne more vplivati.