Na podlagi 108. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) izdaja Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo
P R A V I L N I K
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja v usmerjenem izobraževanju
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 5-265/81) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
P R A V I L N I K
o preverjanju in ocenjevanju znanja v usmerjenem izobraževanju
S tem pravilnikom se podrobneje ureja preverjanje in ocenjevanje znanja učencev, študentov in drugih udeležencev v usmerjenem izobraževanju ter občanov, ki so si znanja po posameznem vzgojnoizobraževalnem programu pridobili s samoizobraževanjem.
Preverjanje in ocenjevanje znanja se izvaja z ustreznimi oblikami in metodami pedagoškega dela v skladu s sodobnimi pedagoškimi, psihološkimi in andragoškimi spoznanji tako, da zlasti:
-
omogoča sprotno spremljanje in ugotavljanje uspešnosti udeležencev izobraževanja pri izpolnjevanju obveznosti po vzgojnoizobraževalnem programu;
-
spodbuja udeležence izobraževanja k čimbolj aktivnemu, samostojnemu in ustvarjalnemu pridobivanju in izražanju znanja, delovnih in drugih ustvarjalnih sposobnosti;
-
omogoča udeležencem izobraževanja in drugim občanom, da dokažejo znanje, ki so ga dosegli, in na tej podlagi enakopravno uveljavljajo pravice do nadaljnjega izobraževanja in dela;
-
zagotavlja objektivnost pri vrednotenju pridobljenega znanja, sodelovanja in napredka udeležencev izobraževanja;
-
omogoča širši pregled znanja iz zaokroženih delov vsebine vzgojnoizobraževalnega dela in pri tem še zlasti poznavanje in razumevanje temeljnih vsebin in zakonitosti, povezovanje teoretičnega znanja s prakso in uporabo pridobljenega znanja;
-
omogoča uveljavljanje humanih medsebojnih odnosov in medsebojnega spoštovanja.
Preverjanje in ocenjevanje znanja mora biti organizirano tako, da je udeležencem izobraževanja in drugim občanom v skladu z zakonom in statutom izobraževalne organizacije stalno omogočeno dokazati znanje, ki so ga pridobili. Izobraževalne organizacije morajo razvijati in izvajati različne oblike in načine preverjanja in ocenjevanja znanja.
Da bi izobraževalna organizacija omogočila udeležencem izobraževanja pridobiti strokovno izobrazbo v skladu z njihovimi sposobnostmi, interesi in doseženimi uspehi ter potrebami združenega dela in celotne družbe, stalno spremlja in analizira rezultate preverjanja in ocenjevanja znanja, razvoj in napredek udeležencev izobraževanja ter jim svetuje in jih usmerja v nadaljnje izobraževanje oziroma v delo.
Pri usmerjanju in svetovanju izhaja izobraževalna organizacija iz celovite presoje uspešnosti in razvoja udeleženca izobraževanja. Pri tem mora upoštevati rezultate preverjanja in ocenjevanja znanja, še zlasti pa uspešnost udeleženca izobraževanja pri posameznih predmetih, predmetnih področjih in drugih sestavinah učnega načrta, razvitost posebnih sposobnosti in interesov, spretnosti in delovnih navad, ki so bistvene za uspešno izobraževanje in delo v okviru posamezne stroke oziroma področja dela, njegov napredek, razvoj, delo in sodelovanje na posameznih vzgojnoizobraževalnih področjih skozi več let izobraževanja, njegovo sodelovanje pri fakultativnem pouku in interesnih dejavnostih, za študenta pa tudi sodelovanje pri umetniškem oziroma raziskovalnem delu.
V usmerjenem izobraževanju se preverja in ocenjuje znanje iz posameznih predmetov, predmetnih področij in drugih sestavin učnega načrta (v nadaljnjem besedilu: predmeti).
V srednjem izobraževanju se ob koncu pouka v šolskem letu ocenjuje tudi splošni učni uspeh. Splošni učni uspeh učencev, ki imajo pravico do konca šolskega leta opravljati popravne izpite, se oceni po uspešno opravljenih popravnih izpitih; če učenec popravnih izpitov ne opravlja ali jih ne opravi uspešno, se splošni učni uspeh oceni po preteku rokov za opravljanje popravnih izpitov v tekočem šolskem letu. Splošni učni uspeh učencev, ki so ob koncu pouka v šolskem letu neocenjeni iz enega ali več predmetov, se oceni potem, ko so ocenjeni tudi iz teh predmetov.
V visokem izobraževanju se lahko v skladu s statutom izobraževalne organizacije ocenjujejo tudi končni učni uspeh.
Pri ocenjevanju znanja iz posameznih predmetov je treba upoštevati poznavanje in razumevanje učne snovi, sposobnosti ustvarjalne uporabe znanja, druge sposobnosti in spretnosti, prizadevnost, aktivnost in napredek ter delo in sodelovanje pri vzgojnoizobraževalnem delu, v skladu z vsebino oziroma zahtevnostjo izobraževanja pa tudi pri umetniškem oziroma raziskovalnem delu. Splošni učni uspeh se ne sme izračunati kot poprečje ocen, temveč je treba pri oceni tega uspeha upoštevati poleg učenčevega znanja in napredovanja pri vseh predmetih tudi njegovo prizadevnost, aktivnost in samostojnost pri vzgojnoizobraževalnem delu in drugem delu v vzgojnoizobraževalni organizaciji, pri proizvodnem delu in delovni praksi v drugih organizacijah združenega dela ter odnos do izpolnjevanja obveznosti, ki jih določa vzgojnoizobraževalni program in statut izobraževalne organizacije. Učenec, ki ima pri enem ali več predmetih negativno oceno, ne more imeti pozitivnega splošnega učnega uspeha.
Preverjanje in ocenjevanje znanja po posameznem vzgojnoizobraževalnem programu lahko opravljajo le izobraževalne oziroma druge organizacije, ki izvajajo tak program.
Preverjanje in ocenjevanje znanja je javno.
Javnost preverjanja in ocenjevanja znanja se zagotavlja zlasti:
-
z objavo oblik oziroma načinov in datumov oziroma rokov ter z objavo vsebine in obsega učne snovi za posamezno obliko preverjanja in ocenjevanja znanja, razen za ustno izpraševanje v oddelku oziroma učni skupini v srednjem izobraževanju;
-
z izvajanjem preverjanja in ocenjevanja znanja v oddelku ali učni skupini;
-
tako, da je omogočeno prisostvovanje drugih oseb pri opravljanju izpitov, kolokvijev in drugih oblik individualnega preverjanja in ocenjevanja znanja;
-
s sprotnim obveščanjem udeležencev izobraževanja o doseženih rezultatih pri preverjanju in ocenjevanju znanja;
-
tako, da se omogoča udeležencem izobraževanja vpogled v ocenjene pisne, grafične, tehnične in druge izdelke, teste znanja in naloge objektivnega tipa.
II. OBLIKE IN NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
Za preverjanje in ocenjevanje znanja se uporabljajo različne oblike in načini, ki ustrezajo posameznim predmetom in stopnji zahtevnosti izobraževanja. Znanje se preverja in ocenjuje v letniku, oddelku ali učni skupini ter z izpitom, kolokvijem in drugimi oblikami preverjanja in ocenjevanja znanja, ki jih določa vzgojnoizobraževalni program.
Načini preverjanja in ocenjevanja znanja so zlasti ustno izpraševanje, izdelovanje oziroma zagovor pisnih, grafičnih, tehničnih ali drugih izdelkov, opravljanje oziroma zagovor nastopov ali posameznih del in nalog ter reševanje nalog objektivnega tipa oziroma testov znanja.
Preverjanje in ocenjevanje znanja se opravlja sproti oziroma v pedagoško utemeljenih časovnih obdobjih tako, da se udeležencem izobraževanja omogoča opravljanje obveznosti po vzgojnoizobraževalnem programu v za to določenih rokih.
V srednjem izobraževanju so štiri ocenjevalna obdobja v šolskem letu, če vzgojnoizobraževalni program ne določa drugače.
V srednjem izobraževanju se učenčevo znanje pri posameznem predmetu v vsakem ocenjevalnem obdobju oceni najmanj enkrat z ustnim izpraševanjem. Pri predmetih, kjer se z ustnim preverjanjem ne more oceniti znanja, se preverja znanje z drugimi oblikami oziroma načini preverjanja. V primeru negativne ocene, se učenčevo znanje preveri najmanj dvakrat. Preverjanje in ocenjevanje znanja mora biti časovno razporejeno v celotnem ocenjevalnem obdobju.
Učencu, ki v ocenjevalnem obdobju ni bil ocenjen, učitelj določi rok za preverjanje znanja iz tega ocenjevalnega obdobja. Učenec, ki ni mogel biti ocenjen do konca pouka v šolskem letu, je neocenjen.
V visokem izobraževanju se razporeja preverjanje in ocenjevanje znanja tako, da študentje lahko do konca šolskega leta izpolnijo obveznosti za napredovanje v naslednji letnik, določene z vzgojnoizobraževalnim programom. Izobraževalna organizacija v skladu s svojim statutom omogoči študentom, da se v posameznem letniku preverja in oceni njihovo znanje tudi pri predmetih, pri katerih izpolnjene obveznosti niso pogoj za napredovanje v naslednji letnik; s statutom izobraževalne organizacije se določi, kako se ocene, dosežene pri preverjanju in ocenjevanju znanja iz teh predmetov, upoštevajo pri izpitu oziroma pri izpolnjevanju drugih obveznosti iz takega predmeta.
V istem tednu smejo biti opravljene največ tri oblike skupinskega preverjanja in ocenjevanja znanja vseh udeležencev izobraževanja v oddelku, letniku ali učni skupini (pisne naloge in testi znanja oziroma naloge objektivnega tipa) in ne več kot ena na dan.
Če je v srednjem izobraževanju pri obliki preverjanja in ocenjevanja znanja iz prejšnjega odstavka več kot tretjina učencev ocenjenih negativno, se negativne ocene ne upoštevajo, preverjanje pa se enkrat ponovi. Za učence, ki so bili pri prvem preverjanju ocenjeni pozitivno, velja boljša od obeh ocen.
V primeru iz prejšnjega odstavka mora učitelj ugotoviti vzroke za neuspeh učencev in o tem obvestiti razrednika in ravnatelja. Razrednik je dolžan v sodelovanju z učiteljem analizirati vzroke neuspeha skupaj z zborom učencev oddelka.
Z ustreznimi oblikami in metodami pedagoškega dela je potrebno zagotoviti tvorno in odgovorno sodelovanje udeležencev izobraževanja pri preverjanju in ocenjevanju znanja. Sodelovanje udeležencev izobraževanja se zagotavlja pri vseh fazah preverjanja in ocenjevanja znanja, in sicer pri:
-
pripravi na ocenjevanje in preverjanje znanja, zlasti pri določanju okvirne vsebine nastopov, pisnih, grafičnih, tehničnih in drugih izdelkov, seminarskih in diplomskih nalog, pri določanju rokov ter razvijanju oblik in načinov preverjanja znanja in pri obravnavanju kriterijev za ocenjevanje;
-
izvajanju preverjanja in ocenjevanja znanja, zlasti z uporabo oblik in načinov, ki spodbujajo aktivno in ustvarjalno izražanje znanja ter pri oblikovanju predloga ocene;
-
ugotavljanju in vrednotenju rezultatov preverjanja in ocenjevanja znanja, zlasti pri analizi doseženega znanja glede na zahteve vzgojnoizobraževalnega programa, analizi uspešnosti in presojanju kriterijev ocenjevanja.
Znanje iz posameznega predmeta preverja in ocenjuje delavec, ki pri tem predmetu opravlja vzgojnoizobraževalno delo. V skladu s statutom izobraževalne organizacije lahko preverja in ocenjuje znanje iz posameznega predmeta tudi drug delavec, ki izpolnjuje z vzgojnoizobraževalnim programom določene pogoje.
Pri izpitih in drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja, ki se opravljajo pred komisijo, preverja in ocenjuje znanje izpitna komisija. Izpitna komisija neposredno po ustnem izpitu oceni kandidata, o doseženem uspehu pa obvesti kandidata predsednik izpitne komisije.
Splošni učni uspeh učenca v srednjem izobraževanju oceni učiteljski zbor oddelka na predlog razrednika, ki predlog oblikuje ob sodelovanju zbora učencev oddelka.
Ocene znanja iz posameznih predmetov je treba vpisati v ustrezno dokumentacijo takoj po ocenitvi znanja. Pri ustnem izpraševanju se oceni znanje udeleženca izobraževanja takoj po končanem izpraševanju, pri drugih načinih preverjanja in ocenjevanja znanja pa najkasneje v sedmih dneh.
Takoj po ocenitvi znanja morajo biti udeleženci izobraževanja obveščeni o oceni ter tudi o tem, koliko njihovo znanje ustreza zahtevam vzgojnoizobraževalnega programa. Pri ocenjenih pisnih nalogah, grafičnih, tehničnih in drugih izdelkih, morajo biti tudi ustrezno označene napake v izdelkih, tako da udeleženec izobraževanja lahko spozna pomanjkljivosti oziroma vrzeli v svojem znanju.