Program priprave državnega lokacijskega načrta za Hidroelektrarno Krško

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 19-849/2004, stran 2137 DATUM OBJAVE: 1.3.2004

VELJAVNOST: od 1.3.2004 do 30.12.2021 / UPORABA: od 1.3.2004 do 30.12.2021

RS 19-849/2004

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 31.12.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 31.12.2021
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
849. Program priprave državnega lokacijskega načrta za Hidroelektrarno Krško
Na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za Hidroelektrarno Krško

I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta

Dolgoročno predvidena energetska izraba reke Save obsega sklenjeno verigo energetskih stopenj od hidroelektrarne Mavčiče do državne meje pri Mokricah. Veriga je razdeljena na tri odseke, pri čemer je prvi odsek na spodnji Savi med Vrhovim in Mokricami v ekonomskem in energetskem smislu najbolj zanimiv. Morfologija terena namreč omogoča sorazmerno ugodno gradnjo brez velikih posegov v okolje in vplivov na ostalo infrastrukturo. Zaradi bogatih vodonosnih stranskih pritokov Savinje in Krke pa so na tem odseku Save tudi najugodnejši hidrološki pogoji.
Leta 1987 se je pričela gradnja hidroelektrarne Vrhovo, ki se je zaključila v letu 1993. Elektrarna je pretočnega tipa, z akumulacijo, ki omogoča dnevno izravnavo pretokov. V času, dokler ne bo izgrajena celotna veriga hidroelektrarn na Savi, je tej akumulaciji namenjena vloga čelnega bazena za spodnjesavsko verigo. Po dograditvi celotne verige bo prevzela funkcijo vmesnega izravnalnega bazena.
Za naslednjo stopnjo, hidroelektrarno Boštanj, je bil leta 1990 z uredbo sprejet lokacijski načrt (Uradni list RS, št. 19/90) ter pričeta gradnja dne 15. 11. 2002, ko je bilo izdano delno enotno dovoljenje za izvedbo pripravljalnih del. Trenutno je v pripravi tudi državni lokacijski načrt za HE Blanca.
Hidroelektrarna Krško je bila obdelana v študiji Hidroelektrarne na Savi (IBE, 1985), kjer je bil upoštevan koncept izgradnje sedmih tipskih elektrarn na spodnji Savi s poenotenim padcem in tremi cevnimi agregati. Koncept tipskih elektrarn in poenotene elektro-strojne opreme je bil spremenjen v fazi priprave tehničnih podlag k koncesijskem aktu za energetsko izkoriščanje spodnje Save (Vlada Republike Slovenije, 1993). Sedanji koncept izgradnje verige predvideva šest stopenj (hidroelektrarna Brestanica se opusti in je tudi bila črtana pri spremembah prostorskih sestavin državnih planov v letu 1998). S spremembo koncepta se je od prvotne zasnove pri hidroelektrarni Krško povečal hidravlični padec, hkrati pa je bilo na osnovi izvedenih revizij koncepta energetske rabe predlagano, da se, zaradi večjega padca in možnosti zagotavljanja sistemskih storitev, spremeni tip agregatov na vertikalne, Kaplanove turbine. S spremenjenim konceptom je bila prestavljena tudi lokacija elektrarne. Od prvotno predvidene gorvodno od jezu nuklearne elektrarne Krško na lokacijo gorvodno od mestnega jedra Krško, kjer sta bili obravnavani dve mikrolokaciji (Savaprojekt, 1995 in LUZ, 2003). Spremenjene zahteve in nov konceptualni pristop so bili upoštevani v prefeasibility študiji (IBE, 1995) ter novelaciji predinvesticijske študije (IBE, 2002).
Minister za okolje, prostor in energijo, je podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za hidroelektrarno Krško z dopisom št. 350-05-1/ 2003 z dne 10. 3. 2003.
Pobuda je obrazložena in utemeljena v:

-

prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);

-

prostorskih sestavinah družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);

-

resoluciji o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo (Uradni list RS, št. 9/96), ki kot dolgoročno strateško usmeritev določa povečevanje izkoriščenosti hidroenergetskega potenciala in povečanje deleža hidroenergije v primarni bilanci. V okviru osnovnega programa graditve objektov je opredeljena vloga verige hidroelektrarn na spodnji Savi;

-

predlogu resolucije o nacionalnem energetskem programu;

-

zakonu o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save (Uradni list RS, št. 61/00, 42/02 in 121/03);

-

koncesijski pogodbi za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save (podpisana dne 8. 7. 2002 med koncendentom, Vlado Republike Slovenije in koncesionarjema, Savskimi elektrarnami Ljubljana d.o.o. ter Holdingom Slovenske elektrarne d.o.o.).
Pobuda je dokumentirana z naslednjimi gradivi:

-

hidroelektrarne na spodnji Savi – Prefeasibility študija (IBE, projj D532/35-10,11, maj 1995);

-

veriga hidroelektrarn na spodnji Savi – Predinvesticijska zasnova (IBE, A501/66-MX05, marec 2001);

-

veriga hidroelektrarn na spodnji Savi – Dopolnitev predinvesticijske zasnove (IBE, A501/66-MX06, april 2001).

II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje

Predmet priprave državnega lokacijskega načrta za hidroelektrarno Krško (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) obsega izdelavo:

-

variantnih rešitev in primerjalne študije variant,

-

strokovnih podlag iz V. točke tega programa priprave,

-

državnega lokacijskega načrta, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: zakon o urejanju prostora).
Predmet državnega lokacijskega načrta so vse načrtovane prostorske ureditve, navedene v nadaljevanju. Z obsegom teh prostorskih ureditev je določeno okvirno ureditveno območje državnega lokacijskega načrta, ki se nahaja na območju občin Krško in Sevnica.
Objekti energetske ureditve:

-

jezovna zgradba (strojnica, stikališče, prelivni del, ostali objekti, platoji in dostopna cesta);

-

energetski nasipi;

-

strojne instalacije, naprave in oprema;

-

hidromehanska oprema;

-

elektrooprema.
Ureditve vodne infrastrukture:

-

visokovodni nasipi;

-

ureditev vtokov in regulacije pritokov v zaledju akumulacije;

-

ureditev odvodnje površinskih voda iz urbanih površin in zaledja, izza nasipov;

-

vodne ureditve na ostalih infrastrukturnih objektih v območju vpliva visokih voda (ceste, železnica, prepusti, komunalna in energetska infrastruktura, stanovanjski objekti, gospodarski objekti, kmetijske in druge površine);

-

ureditve v zaledju zaradi dviga podtalnice.
Ureditev državne in lokalne infrastrukture:

1.

železnica:

-

zavarovanje železniških nasipov v območju škodljivega delovanja vodnega toka,

-

sanacija železniških prepustov,

-

premostitev vodov,

-

varovanje komunikacijskih in napajalnih kablov;

2.

ceste:

-

zavarovanje cestnih odsekov, ki so v območju škodljivega delovanja vodnega toka,

-

izgradnja novih objektov (deviacija trase, spremembe trase in nivelete posameznih cestnih odsekov, podporni in oporni zidovi, mostovi, prepusti ipd.);

3.

komunalna infrastruktura:

-

ureditev iztokov iz kanalskih omrežij v vplivnem območju akumulacije in poplavnih voda,

-

sanacija vodovodnega omrežja v vplivnem območju akumulacije in poplavnih voda;

4.

kmetijska zemljišča:

-

sanacija kmetijskih površin, ki so v vplivnem območju akumulacije in poplavnih voda,

-

določitev statusa in namembnosti trajno in začasno zasedenih zemljišč;

5.

naselja:

-

sanacija objektov v vplivnem območju akumulacije in poplavnih voda;

6.

vodi:

-

prestavitev energetskih vodov, vključno s priključnim daljnovodom 2x10 kV Brestanica–Krško,

-

prestavitev telekomunikacijskih vodov.
Hidroelektrarna Krško predstavlja četrti člen predvidene sklenjene verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Okvirna lokacija jezovne zgradbe je predlagana na osnovi preliminarnih podatkov in preveritev v postopku priprave idejnih zasnov objekta, glede na naravne danosti prostora, zasedbo kmetijskih zemljišč, ekonomičnost izvedbe ter energetsko rabo. Predlagana lokacija za jezovno zgradbo je na območju gorvodno od starega mestnega jedra Krškega, na območju Gunt, na odseku Save s stacionažo med 751+285 km in 752+500 km. Ker se lokacija hidroelektrarne Krško nahaja v zoženem delu Save, kjer se na desnem bregu teren takoj nad cesto dviguje, je treba za zagotovitev ustreznih prometnih razmer izvesti lokalno deviacijo ceste z ureditvijo dostopa do hidroelektrarne Krško. Zaradi pomanjkanja prostora je treba posebno pozornost nameniti načinu gradnje, dostopu, ureditvi gradbišča ter lokacijam deponij materiala. Načrtovana hidroelektrarna Krško s pripadajočim akumulacijskim bazenom leži na območju občin Krško in Sevnica.
Jezovna zgradba je predvidena v razširitvi doline Save nad starim mestnim jedrom. Jezovno zgradbo sestavljajo: strojnica, prelivna polja, platoji in ostali objekti, dostopna cesta in visokovodni nasipi. V sklopu elektrarne je načrtovan 110 kV transformator. Gradnja jezovne zgradbe je načrtovana v dveh gradbenih jamah. V sklopu pripravljalnih del je treba prestaviti magistralno cesto na desnem bregu Save.
Zajezitvena gladina hidroelektrarne Krško je predvidena na koti približno 164 m. Za določitev hidravličnega padca je treba narediti podrobno ekonomsko energetsko, tehnološko in prostorsko analizo poglabljanja spodnje vode hidroelektrarne Krško.
Predvideno je, da se v strojnici vgradijo agregati s skupno nazivno požiralnostjo 500 m3/s, nazivno močjo 42,05 MW pri neto padcu 9,60 m in srednjo letno proizvodnjo 177,6 GWh. Za evakuacijo visokih voda so v prelivnem delu jezovne zgradbe nameščena pretočna polja s podslapji, katerih število, oblika in konzumpcijska sposobnost morajo ustrezati hidravličnim pogojem prevajanja zahtevanih pretokov visokih voda in disipaciji energije med obratovalnimi kotami zgornje in spodnje vode, z upoštevanjem novo opredeljenih hidroloških razmer na reki Savi. Zajezitvena gladina sega do naselja Arto, nihanje gladine pa je največ 1 m. Oblikovanje in dimenzioniranje vseh objektov ter določitev vseh parametrov hidroelektrarne se opredeli v idejnem projektu, ki se izdela na podlagi rezultatov vseh naštetih in tudi ostalih potrebnih študij in raziskav.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje je dne 18. 12. 2003 skladno z 28. členom zakona o urejanju prostora izvedel prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave državnega lokacijskega načrta oziroma predvidene prostorske ureditve. Datum ter kraj in čas zbora konference je pripravljavec objavil v dveh sredstvih javnega obveščanja. S to objavo so bili o prostorski konferenci obveščeni predstavniki gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti, z vabili pa so bili povabljeni nosilci urejanja prostora, ki so navedeni v III. točki tega programa priprave.
Na prostorski konferenci so posredovali priporočila in usmeritve oziroma jih napovedali ob izstavitvi smernic naslednji predstavniki: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Občina Sevnica, Občina Krško, Telekom Slovenije d.d., Elektro Slovenija d.o.o.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:

1.

smiselno upošteva usmeritve glede urejanja vodne infrastrukture, poplavne ogroženosti nuklearne elektrarne Krško, segrevanja in spreminjanja pretoka Save, podane kot pisna priporočila na prostorski konferenci v dopisu št. 381-2/2003/3 0002, z dne 17. 12. 2003;

2.

ocenijo vplivi načrtovanih ureditev na območja Natura 2000, pripravi se ekspertno mnenje glede vpliva na ribe in habitate netopirjev ter predlagajo omilitveni ukrepi in morebitne nadomestne ureditve habitatov;

3.

smiselno upoštevajo usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve, podane kot pisna priporočila Občine Sevnica na prostorski konferenci v dopisu št. 31000-0006/2003, z dne 17. 12. 2003;

4.

smiselno upoštevajo usmeritve, pogoji in zahteve za načrtovanje prostorske ureditve, podane kot priporočila Občine Krško v dopisu št. 350-05-8/2003-O 500, z dne 8. 1. 2004;

III. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi državnega lokacijskega načrta

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pa mnenje so:

1.

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;