TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1. Reviziji tožnikov se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se razsodi:

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevki, ki se nanašajo na razveljavitev sklepov direktorja tožene stranke z dne 23.1.1995, 25.1.1995 in 24.1.1995 in skupščine tožene stranke z dne 1.3.1995, zavrnejo kot neutemeljeni.

V ostalem, to je v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da tožnikom delovno razmerje ni prenehalo, da jih je tožena stranka dolžna sprejeti nazaj na delo in jim za čas, ko niso delali, priznati in izplačati vse pravice iz dela in jim povrniti stroške postopka, se pritožba kot neutemeljena zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. V ostalem se revizija zavrne kot neutemeljena.

Revizijsko sodišče soglaša s pravnim stališčem sodišča prve stopnje, da je za prenehanje delovnega razmerja trajno presežnih delavcev nujen sklep oziroma odločitev o prenehaju delovnega razmerja. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) določa nekaj primerov, ko delavcu, katerega delo postane trajno nepotrebno, delovno razmerje ne preneha (na primer 36.a člen, 36.d člen). Zato ugotovitev, da je delavec z dnem 12.1.1995 določen kot trajno presežni delavec, še ne pomeni, da mu zaradi tega preneha delovno razmerje. To še toliko prej velja v obravnavanem primeru, saj se pri ugotavljanju presežnih delavcev prepletajo elementi in pravice, ki jih imajo delavci v primerih začasnega prenehanja potreb po delu delavca (čakanje na delo s pravico do nadomestila), do ugotovitve o trajnem prenehanju potreb po delu delavca in pravici do odpravnine. Zato tudi revizijsko sodišče ugotavlja, da na podlagi obravnavanih odločitev in sklepov tožnikom delovno razmerje ni prenehalo, ker ni sklepa o prenehanju delovnega razmerja.