Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje...

1152. Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov

Na podlagi 31. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 in 8/00) izdaja minister za okolje in prostor

P R A V I L N I K
o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik predpisuje tehnične zahteve in pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov za varno oskrbo z zemeljskim plinom.

Za izpolnjevanje predpisanih tehničnih pogojev je treba pri načrtovanju, graditvi, preskušanju, obratovanju, začetku in prenehanju obratovanja, vzdrževanju, obnavljanju ter drugih delih v celoti upoštevati zahteve in pogoje tega pravilnika in standarda SIST EN 12007 ter v njem navedene standarde.

2. člen

Ta pravilnik velja za plinovode z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov od vstopnega mesta do vključno glavne plinske zaporne pipe na priključnem plinovodu (v nadaljevanju: izstopno mesto) končnega odjemalca.

3. člen

Plinovode po tem pravilniku sestavljajo: glavni plinovodi, priključni plinovodi, merilno-regulacijske, regulacijske, merilne in kompresorske postaje.

4. člen

V tem pravilniku uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

Cone eksplozijske nevarnosti so prostori ali deli prostorov, v katerih je potencialno prisotna eksplozijska zmes zemeljskega plina in zraka;

Deli plinovoda so:

-

cevi (vključno s hladno oblikovanimi loki);

-

fitingi (reducirni kosi, T-kosi, tovarniško izdelana kolena in loki, prirobnice, cevne kape, varilni nastavki, razstavljivi mehanski kosi idr.);

-

konstrukcije, izdelane iz prej navedenih elementov (razdelilni kosi, lovilniki delcev, merilne in regulacijske proge idr.);

-

armature (zaporni elementi, sifoni, kondenčne cevi, odzračevalne in izpihovalne cevi, izolacijski elementi, sekcijski izolacijski elementi idr.),

-

elementi katodne zaščite (anodno ležišče, merilna mesta, kabelski razvod in naprave idr.),

-

odorirne naprave;

-

druge naprave (merilne naprave, kompenzatorji, regulatorji tlaka, črpalke, kompresorji idr.);

Delovni tlak (OP) je tlak zemeljskega plina, pri katerem omrežje deluje trajno pod nadzorom regulacijskih naprav;

Distribucija plina je transport zemeljskega plina po omrežju do odjemalcev na določenem območju;

Dodatni varnostni odmik je horizontalni odmik, ki se določi na podlagi višinske razlike med temenom plinovoda in temenom drugega voda ali kanalizacije in ga določi projektant glede na sestavo tal, dimenzijo vodov, značilnosti omrežja in drugih posebnih pogojev;

Dodatna zaščita je zaščita, ki jo določi projektant glede na križanje ali vzporedno vodenje plinovodov z drugimi komunalnimi vodi, objekti in cestami;

Družina plina določa osnovne značilnosti zemeljskega plina. Z družino plina mora biti podana tudi pripadajoča specifikacija lastnosti plina.

Elektroenergetski vodi so nizkonapetostni vodi do 1 kV in visokonapetostni vodi nad 1 kV;

Glavni plinovod je plinovod v omrežju, na katerega so vezani priključni plinovodi;

Glavna plinska zaporna pipa je zaporni element na koncu priključnega plinovoda;

Izstopno mesto je mesto na koncu priključnega plinovoda z vključno glavno plinsko zaporno pipo;

Kabelska kanalizacija je kanalizacija, v kateri so napeljani telekomunikacijski, informacijski in elektroenergetski vodi;

Kabinetna regulacijska postaja je inštalacija in oprema, uporabljena samo za hišno tlačno regulacijo plina in/ali merilno opremo in drugo opremo (omarica, premajhna za vstop osebja);

Kineta je prostor, v katerem se zaščiteno vodi komunalni vod in je premajhen za vstop osebja;

Kolektor je prostor, v katerem so napeljani komunalni vodi in je dovolj velik za vstop osebja;

Kompresorska postaja je postroj, sestavljen iz vstopnega in izstopnega cevovoda do ločitvenih zapornih elementov in opreme ter se uporablja za dvig tlaka plina v nadzorovanem procesu;

Merilna postaja je postroj, sestavljen iz vstopnega in izstopnega cevovoda do ločitvenih zapornih elementov in opreme vgrajeno v ohišju postaje, ki se uporablja za merjenje parametrov plina v nadzorovanem procesu;

Merilno-regulacijska postaja je postroj, sestavljen iz vstopnega in izstopnega cevovoda do ločitvenih zapornih elementov in opreme, ki se uporablja za regulacijo tlaka plina, zaščito pred preseganjem nastavljenega tlaka plina in merjenje parametrov plina v nadzorovanem procesu;

Mesto dobave je točka primopredaje zemeljskega plina;

Načrtovani koeficient (C) je koeficient, ki se uporablja pri načrtovanju plinovodov iz polietilena. Je vedno enak ali večji od 2, njegov izračun pa je vezan na SIST EN 12007 – 2. del;

Načrtovani tlak (DP) je tlak, na katerem temelji projektni izračun;

Najvišji delovni tlak (MOP) je tlak, pri katerem lahko omrežje trajno obratuje pri normalnih obratovalnih razmerah;

Najvišji tlak v primeru motnje (MIP) je najvišji tlak, ki ga omrežje lahko prenese kratek čas in ga omejujejo varnostne naprave;

Normalno obratovanje je dalj časa trajajoče, neprekinjeno obratovanje znotraj območja parametrov, za katere je bil plinovod načrtovan. Normalno obratovanje izključuje okvaro opreme in delov plinovoda.

Notranja plinska napeljava je napeljava z vso opremo od glavne plinske zaporne pipe do vključno odvoda dimnih plinov;

Odjemalec je pravna ali fizična oseba na pogodbeni ravni, oskrbovana s plinom za lastno uporabo;

Plinovod je sistem cevovodov z vso pripadajočo opremo in postajami do izstopnega mesta;

Plinovodno omrežje je sistem plinovodov, ki ga sestavljajo cevovodi ter pripadajoče postaje in naprave (skrajšano: omrežje);

Posebni varnostni ukrepi so ukrepi, ki jih mora upoštevati izvajalec del na omrežju (usposobljeno strokovno osebje) na podlagi izdelanih analiz ali študij, da doseže še sprejemljiv vpliv okolice na plinovod in obratno;

Poseg je graditev, trajno skladiščenje, sajenje dreves in drugi posegi v varnostnem pasu plinovoda, ki bi lahko omejevali dostop, obratovanje in vzdrževanje omrežja;

Preskusni tlak (TP) je tlak, ki se uporabi za tlačni preskus plinovoda ali tlačno obremenitev;

Priključni plinovod je plinovod od glavnega plinovoda do izstopnega mesta;

Projektant je oseba, ki je skladno s predpisi usposobljena za načrtovanje in projektiranje plinovodnega omrežja po veljavnih predpisih;

Regulacijska postaja je postroj, sestavljen iz vstopnega in izstopnega cevovoda do ločitvenih zapornih elementov in opreme, ki se uporablja za regulacijo tlaka plina in zaščito pred preseganjem nastavljenega tlaka plina v nadzorovanem procesu;

Sistem nadzora tlaka je sistem za regulacijo tlaka plina, varovanje tlaka pred preseganjem in po potrebi registrirni in alarmni sistemi;

Sistem za regulacijo tlaka je sistem, ki zagotavlja, da je tlak na izhodu v okviru zahtevanih, nastavljenih mej;

Sistem za varovanje pred preseganjem tlaka je sistem, ki neodvisno od sistema za regulacije tlaka zagotavlja, da izhodni tlak za regulatorjem tlaka ne preseže predhodno nastavljene vrednosti;

Široka potrošnja so odjemalci, ki zemeljski plin uporabljajo v stanovanjskih objektih in tudi v kotlovnicah in poslovnih objektih, kjer za obratovanje in vzdrževanje plinske napeljave ni usposobljenega strokovnega osebja.

Tesnostni preskus je postopek preverjanja zahtevane tesnosti cevovoda, postaje, opreme ali postroja;

Tlak je nadtlak zemeljskega plina v omrežju pri statičnih pogojih;

Tlak preskusa trdnosti (STP) je tlak, ki se uporabi za preskus trdnosti plinovoda;

Tlak preskusa tesnosti je tlak, ki se uporabi za preskus tesnostni plinovoda;

Toplotno omrežje je vročevodno, parovodno ali toplovodno omrežje;

Trasiranje je načrtovanje trase plinovodov v javnih in zasebnih zemljiščih v skladu z veljavno zakonodajo ter zahtevami glede lokacije in odmikov po tem pravilniku ter skladno z zahtevami upravljavcev drugih komunalnih vodov;

Trdnostni preskus je postopek, ki dokaže, da cevovod, oprema, postrojenje ali postaja izpolnjuje zahtevano mehansko trdnost;

Upravljavec plinovodnega omrežja je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena za razvoj, načrtovanje, graditev, upravljanje, transport plina in vzdrževanje plinovodnega omrežja;

Usposobljeno strokovno osebje je osebje, ki ima ustrezno izobrazbo, izkušnje in dovoljenje za opravljanje dejavnosti na plinovodnem omrežju skladno z veljavno zakonodajo;

Varnostni odmik je svetla razdalja med dvema komunalnima vodoma ali plinovodom in gradbenim objektom;

Varnostni pas je pas zemljišča, na katerem ima upravljavec plinovodnega omrežja pravico nadzorovati dejavnosti in posege in v katerem ima pravico dostopa do plinovoda. Širina pasu na vsako stran plinovoda je določena glede na delovni tlak plina v plinovodu;

Vstopno mesto je mesto oskrbe omrežja z vključno prvim izstopnim zapornim elementom po izstopu iz regulacijske ali merilne postaje;

Vzdrževanje so dejavnosti, ki imajo za cilj ohranitev obratovanja vsakega posameznega dela plinovoda oziroma obnove v stanje, da lahko varno opravlja zahtevano funkcijo;

Zemeljski plin je naravna mešanica ogljikovodikov, ki je lažja od zraka in pri temperaturi 15 °C in absolutnem tlaku 101,325 kPa v plinastem stanju, katerega glavna sestavina je metan.

5. člen

Za dosego potrebne kakovosti oskrbe s zemeljskim plinom morata upravljavec omrežja in dobavitelj plina poleg določil tega pravilnika upoštevati tudi vse druge veljavne predpise.

6. člen

Za potrebno kakovost oskrbe z zemeljskim plinom mora upravljavec omrežja upoštevati ustrezne postopke, s katerimi zagotavlja varno in strokovno delo na omrežju.

7. člen

Fizične in pravne osebe, ki sodelujejo pri načrtovanju, graditvi, obratovanju in vzdrževanju plinovodnega omrežja ali delov le-teh, morajo biti usposobljene skladno z veljavno zakonodajo upoštevaje značilnosti omrežja, in sicer najmanj za:

-

družino plina,

-

lokalne razmere,

-

načrtovani ali delovni tlak,

-

materiale, uporabljene v omrežju,

-

tehnike spajanja in

-

postopke v primeru nevarnosti.

II. LASTNOSTI ZEMELJSKEGA PLINA

8. člen

Družina in kakovost zemeljskega plina morata biti določena skladno s slovenskimi standardi. Značilnosti plina določene s specifikacijo lastnosti plina, ki pripomorejo k varnemu obratovanju omrežja morajo poznati dobavitelji, načrtovalci in upravljavci omrežja.

9. člen

Zemeljski plin, dobavljen odjemalcem, mora praviloma vsebovati značilen vonj, ki se ga doseže z dodajanjem odorirnega sredstva. Zemeljski plin, namenjen za široko potrošnjo mora biti odoriran. Količina odorirnega sredstva mora biti tolikšna, da omogoča zaznavanje prisotnosti plina v zraku v količini, večji od petine spodnje eksplozivne vrednosti.

Odorirno sredstvo mora biti netoksično in neškodljivo v koncentracijah, ki so v normalni uporabi ter ne sme povzročati korozije. Pri zgorevanju plina mora vonj izginiti.

Odorirnega sredstva ni treba dodajati zemeljskemu plinu, ki ni namenjen za široko potrošnjo. Če zemeljski plin ni odoriran, mora biti zagotovljena nadomestna metoda ali sredstvo za ugotavljanje netesnosti na notranji plinski napeljavi odjemalca.

10. člen

Ob morebitnih toksičnih učinkih sestavin plina in tveganju pomanjkanja kisika je treba zagotoviti varnost v vseh delovnih postopkih na plinovodnem omrežju, vezanih na vzdrževanje omrežja ter uporabo in uhajanje plina.

III. LOKACIJA

11. člen

Plinovodi z največjim delovnim tlakom plina do vključno 16 barov se gradijo v naseljih ali zunaj njih, v ograjenih kompleksih in v objektih. Pri izbiri trase, načrtovanju in graditvi plinovodov je treba zagotoviti stabilnost cevovodov, varstvo ljudi in premoženja ter preprečiti morebitne škodljive vplive plinovodov na okolje in obratno.

1. Trasiranje

12. člen

Plinovode v javnih in zasebnih zemljiščih je treba trasirati po zakonskih zahtevah in zahtevah glede lokacije in odmikov po določilih tega pravilnika.

13. člen

Kjer je to možno, naj se v urbanih naseljih glavni plinovodi položijo v javna zemljišča, in sicer v pločnike ali čim bliže robovom cestišča.

Če se glavni plinovodi položijo v zemljišče v zasebni lasti, mora biti med lastnikom zemljišča in upravljavcem omrežja sklenjen sporazum o dovoljenih posegih v varnostni pas plinovoda. V sporazumu je treba opredeliti potrebne varnostne ukrepe za varno obratovanje plinovodov ter omogočiti upravljavcu omrežja dostop do zemljišča za obratovalne in vzdrževalne namene.

Sporazum mora zagotavljati, da na varnostnem pasu zemljišča ob plinovodu ne bo drugih posegov, ki bi lahko ogrožali plinovod. V primeru, da predvidena dela v bližini plinovoda predstavljajo nevarnost za plinovod, ima upravljavec omrežja pravico zahtevati ustrezne spremembe načina izvajanja ali zaustavitev del v primeru, ko dela že potekajo.

14. člen

Pri načrtovanju, graditvi, preskušanju, začetku obratovanja, obratovanju in vzdrževanju plinovodov z največjim delovnim tlakom do 5 barov v zgradbah se obvezno upoštevajo tehnične zahteve iz standarda SIST EN 1775.

Deli omrežja, nameščeni v zgradbah, morajo biti načrtovani, zgrajeni in zaščiteni tako, da vpliv morebitnega plamena ne vodi do znatnega povečanja obsega plamena v prostoru.

Vsi jaški, kanali ali votli prostori, v katerih so v objektu vodeni plinovodi, morajo biti ustrezno prezračevani.

Plinovodov z največjim delovnim tlakom nad 5 barov ni dovoljeno voditi v zgradbah, razen za oskrbovanje energetskih postrojev.

Za plinovode znotraj regulacijskih in merilnih postaj je obvezna uporaba zahtev standardov SIST EN 12186 in SIST EN 1776.

15. člen

Če se plinovodi položijo nad zemljo, morajo biti le-ti razpoznavno nameščeni in primerno zavarovani pred zunanjimi vplivi (kot npr. vremenskimi vplivi, UV sevanjem, toplotnimi raztezki, obremenitvami, poškodbami idr.).

2. Splošne zahteve in posebni varnostni ukrepi

16. člen

Ob načrtovanju plinovodnega omrežja mora biti tveganje zaradi vpliva okolice kot so drugi položeni vodi, premiki zemlje, dreves, drugih objektov ali prometa zmanjšano na najnižjo mogočo še sprejemljivo mejo.

Pri križanjih in vzporednem vodenju plinovodov z drugimi komunalnimi vodi je treba upoštevati veljavne predpise ter zahteve upravljavca plinovodnega omrežja in upravljavcev drugih komunalnih vodov.

Izjemoma se s posebnimi varnostnimi ukrepi in v soglasju z upravljavci komunalnih vodov razdalje med vodi lahko glede na predpisane tudi zmanjšajo.

V zemljo položeni plinovodi ne smejo biti nadzidani in morajo pri prečkanju skozi jaške ali kanale potekati v zaščitni cevi.

Za zagotovitev obratovalne varnosti se zahteva izpolnjevanje minimalnih pogojev glede odmikov in križanj, določenih od 17. do 35. člena tega pravilnika. Pri tem je treba za izračun največjega delovnega tlaka v plinovodih ali debeline stene cevi obvezno upoštevati zahteve standarda SIST EN 12007.

17. člen

Pri križanjih in vzporednem vodenju komunalnih vodov s plinovodi je treba upoštevati osnovne zahteve glede kota križanja in varnostnih odmikov med komunalnimi vodi za zagotovitev obratovalne varnosti.

Pri plinovodih z največjim delovnim tlakom do vključno 5 barov mora biti:

-

kot križanja: od 30 do 90,

-

višinski odmik pri križanju: najmanj 0,2 m,

-

vzdolžni odmik: najmanj 0,4 m.

Globina polaganja plinovodov mora biti tolikšna, da bo kritje nad temenom glavnih plinovodov najmanj 0,6 m, v primeru priključnih plinovodov je kritje nad temenom plinovoda najmanj 0,5 m.

Globina polaganja plinovodov v cestiščih mora biti določena glede na material plinovoda, debelino stene cevi ter zaščito plinovoda in ne sme biti manjša od 1 m.

Pri plinovodih z največjim delovnim tlakom nad 5 barov do vključno 16 barov mora biti:

-

kot križanja: od 45 do 90,

-

višinski odmik pri križanju: najmanj 0,5 m,

-

vzdolžni odmik: najmanj 1,0 m.

Globina polaganja plinovodov mora biti tolikšna, da bo kritje nad temenom glavnih in priključnih plinovodov najmanj 0,8 m.

Globina polaganja plinovodov v cestiščih mora upoštevati vse predvidene obremenitve in biti določena glede na material plinovoda, debelino stene cevi ter zaščito plinovoda in ne sme biti manjša od 1,2 m.

Pri določanju globine polaganja plinovoda se mora upoštevati vse predvidene obremenitve.

V izjemnih primerih se s posebnimi varnostnimi ukrepi varnostni odmiki in globina polaganja plinovodov lahko zmanjšajo.

3. Posebne zahteve pri posameznih komunalnih vodih

18. člen

Z uporabo posebnih varnostnih ukrepov je mogoče zmanjšati predpisane varnostni odmike in globine polaganja plinovodov. Po izvedeni analizi projektanta ali pooblaščene organizacije se uporabi ustrezne posebne varnostne ukrepe, kot so lahko:

-

povečanje debeline stene plinovoda ali izbira ustreznega materiala plinovoda,

-

prekritje plinovoda z ustreznimi elementi,

-

zgraditev pregradnih sten,

-

vodenje plinovoda v zaščitnih ceveh ali kinetah,

-

druge ustrezne ukrepe.

Mogoči so tudi drugi posebni varnostni ukrepi, ki pa morajo biti izbrani in uporabljeni na podlagi predhodno izdelane analize vpliva plinovoda na okolje in obratno.

Za vse uporabljene posebne varnostne ukrepe mora projektant pridobiti pisno soglasje upravljavca plinovodnega omrežja.

19. člen

Pri križanju in vzporednem poteku plinovodov z vodovodi morajo biti odmiki skladni z osnovnimi zahtevami po varnostnih odmikih, določenih v 17. členu tega pravilnika.

Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov

Časovnica