TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Ureditev meje, kot je določena v SPZ je postopek, namenjen dokončni ureditvi meje med dvema nepremičninama, ko stranki zatrjujeta različen potek mejne črte. Tak spor lahko hitro preraste v spor zaradi obstoja lastninske pravice na nepremičnini. Prav zato SPZ določa drugačno ureditev v postopku, kadar vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratnik vrednosti za določitev spora majhne vrednosti od postopka, ko je vrednost spornega mejnega prostora nižja. Izhaja namreč iz ocene, da gre pri prvem dejansko že za lastninski spor. Zato je tudi določeno, da se v nepravdnem postopku mejo uredi na podlagi močnejše pravice le ob soglasju vseh strank. Če soglasja ni, mora sodišče uporabiti kriterij zadnje mirne posesti, oziroma pravične ocene. Stranke imajo nato v primeru nestrinjanja z odločitvijo svojo (močnejšo) pravico možnost uveljavljati v pravdi. Pravda torej sledi nepravdnemu postopku. V predmetni zadevi gre za specifično situacijo, saj sta lastninski pravdi med predlagateljico in pritožniki že pravnomočno zaključeni in sicer so pritožniki pravdo na ugotovitev lastninske pravice (torej zatrjevano močnejšo pravico), v kateri so postavili enake navedbe kot v tem nepravdnem postopku, že izgubili. Zato bi pomenilo odločanje na podlagi zadnje mirne posesti ali po pravični oceni nedopusten poseg v načelo pravnomočnosti. Če predlagateljica namreč s tako odločitvijo ne bi bila zadovoljna, ne bi več mogla sprožiti pravde, saj je bilo o lastninski pravici na parc.št. *3 k.o. ... že pravnomočno odločeno. Sodišče je zato obe pravnomočni sodbi moralo upoštevati pri svoji odločitvi.