TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi upnice se delno ugodi in se sklep v delu prvega odstavka izreka, v katerem je sodišče prve stopnje dolžnikoma najprej naložilo, da takoj odstranita osebni avtomobil, dolžnikoma hkrati izreklo denarno kazen v višini 1.000,00 EUR za primer, če osebnega avtomobila takoj ne bosta odstranila, ter jima zagrozilo, da bo, če ne bosta izpolnila svoje obveznosti, sodišče na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni po uradni dolžnosti opravilo izvršbo, hkrati pa bo izdalo nov sklep, s katerim jima bo določilo nov rok za izpolnitev obveznosti in jima izreklo novo višjo denarno kazen za primer, če ne bosta izpolnila svoje obveznosti, razveljavi; v preostalem delu pa se pritožba upnice zavrne in se sklep v delu prvega odstavka izreka, v katerem je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnikov delno ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v obsegu izvršitve nedenarne terjatve s takojšnjim izrekom denarne kazni v višini 4.000,00 EUR ter v tem delu predlog zavrnilo, ter v izpodbijanem (zavrnilnem) delu tretjega odstavka izreka potrdi.

Pritožba dolžnikov se zavrne in se sklep v izpodbijanem drugem odstavku izreka in ugodilnem delu tretjega odstavka izreka potrdi.

Dolžnika sama krijeta svoje pritožbene stroške.

Upnica sama krije svoje pritožbene stroške in stroške odgovora na pritožbo dolžnikov.

Sklep o motenju posesti je v izreku, s katerim se dolžniku nalaga, da se v bodoče izogiba takim in podobnim motitvenim dejanjem, izvršilni naslov, ki je izvršljiv, saj glede na obveznost opustitve (naknadni) rok za izpolnitev obveznosti pojmovno ne pride v poštev.

Če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj opustiti, sodišče s sklepom o izvršbi izreče denarno kazen za primer, če bi dolžnik (ponovno) prekršil svojo obveznost. Za to, da bi se dolžniku takoj izrekla denarna kazen zaradi kršenja pravnomočne prepovedi, nastale pred vložitvijo predloga za izvršbo, pa v citiranih določbah ZIZ ni podlage.

V postopku zaradi motenja posesti daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri čemer se ne upošteva pravica do posesti. Zato bi dolžnik v izvršilnem postopku svojo pravico kot izključujočo tudi napram upniku lahko uveljavljal v primeru pravnomočnega izvršilnega naslova, ki bi upniku prepovedoval ali ga izključeval od kakršnekoli uporabe poti na spornem zemljišču.