TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Za potrebe kazenskega postopka pa je torej ključno le vprašanje, kar izpostavljata tudi oba odgovora na vloženo pritožbo, ali je mogoče z gotovostjo, ne pa le z verjetnostjo trditi, da je lastnik vozila (S. d.o.o.) omogočil oziroma dopustil uporabo svojega vozila tretji osebi, to je obdolžencu, ki sicer ni izpolnjeval pogojev za vožnjo v cestnem prometu, ker ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja oziroma, in ali je v tej smeri ravnal malomarno, ker se o pogojih za udeležbo te osebe v cestnem prometu ni prepričal. O tem vprašanju pa se je prvo sodišče v nasprotju s pritožbenimi navedbami opredelilo s prepričljivimi razlogi, ko je obrazložilo (točka 22), da lastnik vozila nikakor pred 15. 7. 2019 nikoli ni dal potrebnega soglasja za nadaljnji najem vozila obdolžencu, niti ni bil seznanjen z izdajo pooblastila leasingojemalca z dne 30. 11. 2018, saj sta o tem skladno izpovedali zaslišani priči M. K. in Š. Č., katerih dokazno oceno prvega sodišča sprejema tudi pritožbeno sodišče. Take ugotovitve pa tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zadostujejo za sklep o tem, da ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je lastnik vozila, to je S. d.o.o., ki tudi nikoli ni izdal soglasja, da lahko obdolženec to vozilo uporablja in ni bil seznanjen s tem, da obdolženec, kateremu je pooblastilo za uporabo tega vozila 30. 11. 2018 izdal leasingojemalec, nima pogojev za udeležbo v cestnem prometu, oziroma, da se o slednjem ni prepričal, ravnal tako, da je omogočil, da je obdolženec vozilo uporabljal, oziroma se o obdolženčevih pogojih za vožnjo v cestnem prometu ni ustrezno prepričal, kot je prepričljivo zaključilo že sodišče prve stopnje. Zato je pritožba, ki tako odločitev napada s svojo razlago in argumentacijo civilnopravnih določb pogodbenega razmerja in Splošnih pogojev, neutemeljena.