Pravilnik o tehničnih normativih za zaščito...

226. Pravilnik o tehničnih normativih za zaščito nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih transformatorskih postaj

Na podlagi prvega in petega odstavka 30. člena zakona o standardizaciji (»Uradni list SFRJ« št. 38/77) predpisuje direktor Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo v soglasju z zveznim sekretarjem za notranje zadeve in predsednikom Zveznega komiteja za energetiko in industrijo

PRAVILNIK
O TEHNIČNIH NORMATIVIH ZA ZAŠČITO NIZKONAPETOSTNIH OMREŽIJ IN PRIPADAJOČIH TRANSFORMATORSKIH POSTAJ

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa tehnične normative za zaščito nizkonapetostnih omrežij za napajanje in razdelitev električne energije in pripadajočih transformatorskih postaj visoke/nizke napetosti (v nadaljnjem besedilu: transformatorske postaje) pred previsoko napetostjo dotika, tokovno preobremenitvijo, pred požarom ter mehanskimi in dinamičnimi obremenitvami.

2. člen

Ta pravilnik ne velja za elektroenergetske postroje in nizkonapetostno razdelitev v podzemnih rudnikih, v elektrokemični industriji, za nadzemna mesta, ki jih ogrožajo eksplozivne zmesi, za električne železnice, vštevši tudi naprave na vozilih in kontaktne vode, ter za elektroenergetske postroje za posebne namene, kot so: postroji za napajanje antenskih naprav na planinskih vrhovih, postroji elektrofiltrov in podobno.

3. člen

Navedeni izrazi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:

1)

zemlja je pojem za splošno maso tal katerekoli vrste ter za tekoče in stoječe vode;

2)

ozemljiti pomeni ustvariti električno prevodno zvezo med kovinskim delom postroja in zemljo;

3)

ozemljitev je skupek medsebojno prevodno povezanih ozemljil, ozemljitvenih vodov in zbiralnih ozemljitvenih vodov;

4)

zaščitna ozemljitev je ozemljitev kovinskih delov električnih postrojev, ki ne pripadajo tokokrogu, namenjena za zaščito ljudi pred previsoko napetostjo dotika in napetostjo koraka;

5)

obratovalna ozemljitev je ozemljitev kovinskih delov, ki pripadajo tokokrogu električnega postroja;

6)

združena ozemljitev je po tem pravilniku ozemljitev, ki se doseže s povezavo obratovalne in zaščitne ozemljitve v transformatorski postaji ali kadar se ista ozemljitev uporablja kot obratovalna in kot zaščitna;

7)

ozemljila so kovinski deli, ki so v zemlji in ustvarjajo električno prevodno zvezo ozemljenih delov postroja z zemljo, ter neizolirani vodniki, ki služijo za povezavo postroja z zemljo na delu, kjer so položeni v zemljo;

8)

ponikalna upornost ozemljila je upornost zemlje med ozemljilom in referenčno zemljo; z referenčno zemljo je mišljeno območje zemljišča, zlasti njegova površina, ki je od pripadajočega ozemljila toliko oddaljeno, da se med katerimikoli točkami na zadevnem območju ne pojavljajo občutnejše potencialne razlike;

9)

ozemljitvena upornost je seštevek ponikalne upornosti in upornosti ozemljitvenega voda;

10)

temeljno ozemljilo (ozemljilo v temelju) je ozemljilo iz pocinkanega jeklenega traku ali okroglega železa, ki se vzida v betonski sloj v temelju objekta (stavbe); konstrukcija objekta (stavbe) iz armiranega betona se lahko tudi sama uporabi kot temeljno ozemljilo, če so vsi elementi te konstrukcije med seboj galvansko povezani (npr. zvarjeni);

11)

oblikovanje potenciala je postopek pri razporeditvi ozemljil, s katerim se vpliva na razdelitev potenciala, da bi zmanjšali napetost dotika in napetost koraka;

12)

ozemljitvena napetost je napetost, ki nastane pri toku zemeljskega stika med ozemljitvijo in referenčno zemljo;

13)

napetost dotika je del ozemljitvene napetosti, ki jo lahko človek premosti z dotikom;

14)

napetost koraka je del ozemljitvene napetosti, ki jo lahko človek premosti s korakom, dolgim 1 m;

15)

dozemna napetost je pri ozemljenem ničlišču napetost med faznim vodnikom in ozemljenim ničliščem (nevtralnim vodnikom);

16)

okvarna napetost je napetost, ki se pojavi pri okvari med prevodnimi deli, ki normalno niso pod napetostjo, ali med temi kovinskimi deli in referenčno zemljo (ki ima potencial približno enak nič);

17)

napetostni lijak je prostorska, z diagramom prikazana razdelitev potenciala okrog ozemljila;

18)

okvarni tok je tok, ki teče skozi poškodovano izolacijo;

19)

tok zemeljskega stika je tok, ki teče v zemljo na mestu zemeljskega stika;

20)

kapacitivni tok zemeljskega stika je tok, ki nastaja pri zemeljskem stiku v elektroenergetskem omrežju, ki ni ozemljeno;

21)

tok zemeljskega kratkega stika je tok zemeljskega stika v omrežjih z neposredno ozemljitvijo ali ozemljitvijo čez dodatno upornost za omejitev toka zemeljskega stika;

22)

zemeljski kratek stik je zemeljski stik v elektroenergetskem omrežju, ki je ozemljeno neposredno ali čez dodatno upornost za omejitev toka zemeljskega stika;

23)

izenačitev potencialov je ukrep, ki se doseže z galvansko povezavo vodovodnih in drugih napeljav (gretje, plinske napeljave, kovinska kanalizacija, dvigalo, strelovodna napeljava itd.) z ozemljitvijo objekta (stavbe);

24)

zaščitna izolacija je dodatna izolacija kovinskih delov obratovalne naprave, ki ne pripadajo obratovalnemu tokokrogu, mogoče pa se jih je dotakniti;

25)

zaščita z ozemljitvijo je neposredna ozemljitev prevodnih delov, ki normalno niso pod napetostjo, za zaščito pred previsoko napetostjo dotika;

26)

ničenje je zaščita pred previsoko napetostjo dotika, ki se doseže s povezavo prevodnih delov, ki utegnejo priti zaradi okvare pod napetost z ničnim vodnikom;

27)

zaščita z napetostnim zaščitnim stikalom (ZN stikalo) je zaščitni ukrep, pri katerem stikalo neposredno ali posredno odklopi vse vodnike električne naprave, katere prevodni deli, ki ne pripadajo tokokrogu, so prišli pod previsoko napetost dotika;

28)

zaščita s tokovnim zaščitnim stikalom (ZT stikalo) je zaščitni ukrep, pri katerem zaščitno stikalo odklopi vse vodnike električne naprave na način, opisan v točki 27) tega člena, kadar pride do okvarnega toka, ki pripada izklopnemu toku omenjenega stikala;

29)

nevtralni vodnik je vodnik nizkonapetostnega omrežja, ki je v trifaznem sistemu priključen na nevtralno točko močnostnega transformatorja;

30)

nični vodnik je neposredno ozemljeni nevtralni vodnik v omrežjih, v katerih se kot zaščitni sistem pred nevarno napetostjo dotika uporablja ničenje;

31)

nizkonapetostni vod je vod, katerega nazivna napetost ne presega 1000 V;

32)

visokonapetostni vod je vod, katerega nazivna napetost je večja od 1000 V;

33)

nadzemni vod je skupek vseh delov, ki služijo za nadzemno vodenje vodnikov, ki prenešajo in razdeljujejo električno energijo, s katerim so zajeti: vodniki (goli ali izolirani), stebri, izolatorji, konzole, zaščitne vrvi, ozemljila, ozemljitveni vodi in temelji;

34)

mešani vod je po tem pravilniku vod, pri katerem sta na istih stebrih visokonapetostni in nizkonapetostni vod;

35)

samonosilni kabelski vod je nadzemni vod, katerega vodniki so izolirani s sintetično snovjo in sestavljeni v obliki snopa;

36)

električna obratovališča so prostori v stavbah ali na prostem, določeni predvsem za postroje in za njihovo obratovanje, v katere je dovoljen dostop samo tistim, ki takšne postroje vzdržujejo ali z njimi manipulirajo; drugim se sme dostop v takšne prostore dovoliti le pod strokovnim nadzorstvom;

37)

zaprta električna obratovališča so prostori v stavbah ali na prostem, določeni izključno za električne postroje in njihovo obratovanje, ki so med obratovanjem postrojev zaklenjeni in je vanje dovoljen dostop občasno samo za to pooblaščenim osebam.

II. ZAŠČITNI UKREPI V NIZKONAPETOSTNEM OMREŽJU IN PRIPADAJOČIH TRANSFORMATORSKIH POSTAJAH

1. Zaščita pred previsoko napetostjo dotika

4. člen

Za previsoko (nevarno) napetost dotika po tem pravilniku se šteje trajna napetost dotika efektivne vrednosti, večje:

-

od 125 V v transformatorski postaji oziroma večje

-

od 65 V izven transformatorske postaje in v nizkonapetostnem omrežju.

Trajna napetost dotika je vsaka napetost dotika, ki se ohranja dalj kot 1 s.

5. člen

Če se mesto zemeljskega stika (okvare) izklopi z delovanjem ustrezne zaščite v času, krajšem od 1 s, je dovoljeno, da so napetosti dotika večje od teh, ki so navedene v 4. členu tega pravilnika.

Vrednosti dovoljene napetosti dotika (U(d)) se odvisno od časa, kolikor traja izklopitev (t) na mestu okvare, izberejo po krivuljah nevarnosti na sliki 1.

Kot čas izklopitve (t) mesta okvare se vzame čas delovanja najbližje predvidene zaščite. U(d) dovoljena napetost dotika:

a) - izven transformatorske postaje in v nizkonapetostnem omrežju

b - v transformatorski postaji

t - čas izklopitve

&fbco;binary entityId="d6d60dba-4ab3-4e18-b46b-75b1aff38f78" type="jpg"&fbcc;

6. člen

Če obstaja možnost, da se nevarni potenciali prenesejo izven transformatorske postaje (na primer: prek ničnega vodnika pri ničenju, prek kovinskih kabelskih plaščev ipd.), se dovoljena napetost dotika (U(d)) v transformatorski postaji in izven nje izbere po krivulji nevarnosti »a« na sliki št. 1.

7. člen

Da bi preprečili nastanek in ohranitev previsoke napetosti dotika, je treba pri graditvi in rekonstrukciji transformatorskih postaj in nizkonapetostnih omrežij uporabljati samo priprave, naprave, vode in druge elemente, ki so izdelani v skladu z veljavnimi predpisi.

Tudi električne napeljave v objektih (stavbah), ki se priključijo na nizkonapetostno omrežje, morajo biti izvedene v skladu z veljavnimi predpisi in jih je treba skupaj s porabniki pravilno in redno vzdrževati.

8. člen

Da bi preprečili pojav previsokih napetosti dotika v napeljavah objektov (stavb) zaradi vnašanja nevarnih potencialov, je treba v objektih (stavbah) izvesti ukrepe za izenačitev potencialov.

Učinkovitost ukrepov za izenačitev potencialov se preverja z merjenjem. Izenačitev potencialov je izvedena uspešno, če se z merjenjem upornosti med zaščitnim kontaktom električne napeljave in kovinskimi deli drugih napeljav dobi vrednost, manjša od 2 Omega v kateremkoli prostoru objekta (stavbe). Za večje objekte (stavbe) je dovoljeno opraviti meritve v prostorih, ki so najbolj oddaljeni od mesta, kjer je izvedena galvanska zveza, na primer merjenje v najvišjem nadstropju objekta (stavbe). Pri merjenju upornosti po U/I metodi merilna napetost ne sme preseči 65 V, pri čemer

9. člen

Kot zaščitni ukrepi pred previsoko napetostjo dotika v nizkonapetostnem omrežju se uporabljajo:

-

ničenje,

-

zaščitna ozemljitev,

-

zaščitno izoliranje,

-

zaščitna tokovna stikala ali

-

zaščitna napetostna stikala.

2. Splošni pogoji za ničenje v nizkonapetostnem omrežju

10. člen

Ničenje se doseže s povezavo prevodnih delov zaščitene naprave, ki normalno niso pod napetostjo, zaradi napake ali okvare pa morejo priti pod napetost, z ničnim vodnikom.

11. člen

Glavni pogoj za ničenje je, da je okvarni tok (Ik), ki nastane pri popolnem kratkem stiku faznega vodnika z ničnim vodnikom ali z delom priprave oziroma napeljave, ki je z ničenjem zaščitena, večji ali vsaj enak izklopnemu toku (Ii) pripadajoče instalacijske varovalke, instalacijskega odklopnika oziroma zaščitnega stikala:

&fbco;binary entityId="8eb985b3-1c0b-406d-8638-ee7206e85078" type="jpg"&fbcc;

12. člen

Pri določitvi okvarnega toka (Ik) se vzame impedanca celotne kratkostične zanke skupaj s prehodnimi upornostmi. Impedanca zanke mora izpolniti pogoj:

&fbco;binary entityId="135cbf7e-5050-4fa6-800c-4fda86a9a87b" type="jpg"&fbcc;

pri čemer je:

Zk = impedanca (Omega)

Uf = napetost faznega vodnika proti zemlji (V

Ii = kI(n) - izklopni tok (A)

In= nazivni tok varovalke (taljive ali odklopnika) ali

nastavljeni tok sprožnika (A).

Izklopni tok (Ii) zaščitne naprave mora zagotoviti dovolj hitro izklopitev okvare.

Faktor (k) se nanaša na zunanje vode (nadzemne in kabelske), vštevši hišni priključek in instalacijske varovalke glavnih razdelilnih vodov v glavni razdelilni omarici in ima vrednosti:

-

k >/= 1,25 za instalacijske odklopnike z elektromagnetnimi sprožniki,

-

k >/= 2,5 za varovalke (taljive ali odklopnike).

13. člen

Mejna dolžina nizkonapetostnega voda, do katere je učinkovito zaščita z ničenjem, se lahko približno oceni iz pogoja:

&fbco;binary entityId="84300b07-561a-4e09-bada-de9341e19355" type="jpg"&fbcc;

pri čemer je:

L = mejna dolžina voda (m)

Uf - napetost faznega vodnika proti zemlji (V)

II= kIn = izklopni tok v smislu z 12. členom (A)

Sf in So = prerezi faznega oziroma ničnega vodnika

(mm2)

A in B = parametri, ki imajo vrednosti po tabeli št. 1

&fbco;binary entityId="0648719c-9aef-4481-9c56-d9df331a50cf" type="jpg"&fbcc;

14. člen

Osnovni pogoj za ničenje je treba preveriti z meritvijo impendance zanke (Zk) na mestu priključitve ničenih objektov, ne glede na velikost ocenjene mejne dolžine (L) nizkonapetostnega voda, preračunane po pogoju iz 13. člena tega pravilnika.

Preverjanje se opravi na objektih, ki so najbolj oddaljeni od transformatorske postaje.

15. člen

Nični vodnik nizkonapetostnega omrežja je treba obvezno ozemljiti pri napajalni transformatorski postaji ter na več mestih v nizkonapetostnem omrežju.

16. člen

Vsak nov objekt (stavba) mora imeti praviloma temeljno ozemljilo, s katerim se poveže nični vodnik nizkonapetostnega omrežja, s čimer se doseže majhna skupna ozemljitvena upornost tudi pri neugodnih električnih značilnostih tal.

17. člen

Dovoljeno je povezovanje ničnih vodnikov sosednih nizkonapetostnih odcepov iste transformatorske postaje ter povezovanje ničnih vodnikov nizkonapetostnih omrežij sosednih transformatorskih postaj pod pogojem, da so prerezi ničnih vodnikov enaki ali če imajo vrednosti dveh sosednih standardnih prerezov.

18. člen

Minimalni prerez ničnega vodnika nizkonapetostnega voda glede na prerez faznega vodnika se izbere v skladu z veljavnimi predpisi o izvajanju elektroenergetskih napeljav v stavbah.

19. člen

Skupna ozemljitvena upornost ničnega vodnika mora izpolniti pogoje za ničenje v nizkonapetostnem omrežju, poleg tega pa imeti takšno vrednost, ki bo onemogočila pojav ali ohranjanje napetosti dotika, ki bi bile večje od navedenih na krivulji nevarnosti »a« na sliki št. 1, in bi bile posledice preboja izolacije visokonapetostnega dela transformatorske postaje proti nizki napetosti. Ta upornost se meri v transformatorski postaji skupaj z ozemljitvijo transformatorske postaje in skupaj z vsemi drugimi ozemljili, ki so povezana z ničnim vodnikom v transformatorski postaji in v nizkonapetostnem omrežju.

20. člen

V napajalni transformatorski postaji in v glavnih razdelilnih omaricah mora biti vidno opozorilo, da je kot zaščitni ukrep uporabljeno ničenje.

3. Posebni pogoji za ničenje v kabelskem nizkonapetostnem omrežja

21. člen

Nični vodnik kabelskega nizkonapetostnega omrežja se poveže z združeno ozemljitvijo transformatorske postaje oziroma z obratovalno ozemljitvijo, če mora biti ta ločena od zaščitne ozemljitve.

Z ničnim vodnikom se zvežejo tudi vsa ozemljila objektov (stavb) ničenega nizkonapetostnega omrežja. Razporeditev teh ozemljil glede na ozemljilo transformatorske postaje ter vrednost njihovih ponikalnih upornosti nista strogo omejeni. Izjema so le objekti (stavbe), ki so na koncu voda z enostranskim napajanjem ničnega vodnika, ki nimajo izvedenih temeljnih ozemljil in izvedenih ukrepov za izenačitev potencialov in katerih ozemljitvena upornost posamično ne sme biti večja od 10 Omega.

22. člen

V kabelskem nizkonapetostnem omrežju se ničijo:

-

kovinske kabelske razdelilne omarice izven stavbe ali v stavbi in priključne skrinje,

-

kovinski in armiranobetonski stebri za javno razsvetljavo in prometno signalizacijo,

-

kovinski plašči in armature kablov in kovinski kabelski končniki.

23. člen

Nadzemno nizkonapetostno omrežje, izvedeno s samonosilnimi kabli mora izpolniti tiste pogoje za ničenje kot podzemno kabelsko omrežje.

4. Posebni pogoji za ničenje v nadzemnem nizkonapetostnem omrežju

24. člen

Nični vodnik nadzemnega nizkonapetostnega omrežja se ozemlji pri transformatorski postaji in na vsaki radialni veji, daljši od 200 m. Pri tem ozemljitvena upornost ničnega vodnika nizkonapetostnega omrežja, merjena v transformatorski postaji brez ločitve ozemljitve transformatorske postaje, ne sme biti večja od 5 Omega.

25. člen

Ozemljitev vsake radialne veje omrežja, daljše od 200 m, se izvede z enim ozemljilom na koncu veje ali z več ozemljili, ki so razporejena na dolžini največ 200 m, gledano od konca veje. Pri tem skupna ozemljitvena upornost teh ozemljil ne sme biti večja kot 10 Omega.

Izjemoma sme biti ozemljitvena upornost iz prvega odstavka tega člena tudi večja od 10 Omega, če so na koncih radialnih vej objekti (stavbe), v katerih so izvedena temeljna ozemljila in če je izveden ukrep za izenačitev potencialov.

26. člen

Če v določenem delu nizkonapetostnega omrežja niso izpolnjeni pogoji za ničenje, se sme v njem uporabiti ničenje, če so v objektih na omenjenem delu omrežja uporabljena zaščitna tokovna ali zaščitna napetostna stikala.