TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v točkah 1, 2, 3 in 4 izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

»Razveljavi se odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke, izdane tožniku dne 20. 3. 2003.

Ugotovi se, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 12. 9. 2003 in še traja z vsemi pravicami.

Tožena stranka je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo k nalogam, ki jih je opravljal pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in mu od 13. 9. 2003 obračunati bruto plače, od njih odvesti vsakokratne davke in prispevke, mu v delovno knjižico vpisati manjkajočo delovno dobo ter mu za čas od 13. 9. 2003 do 31. 12.2006 izplačati neto mesečne plače v višini 55.057,39 EUR (13.193.952,00 SIT) skupaj zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 5. v mesecu za pretekli mesec do plačila ter enako vse v naprej dospevajoče mesečne bruto in neto plače do reintegracije, vse v 8 dneh pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna tožniku obračunati bruto regrese za letni dopust za leto 2004, 2005 in 2006, od bruto zneskov odvesti vsakokratne davke ter mu izplačati neto 1.295,84 EUR (310.535,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 415,97 EUR od 1. 7. 2004 do plačila, od zneska 433,55 EUR od 1. 7. 2005 do plačila in od zneska 446,42 EUR od 1. 7. 2006 do plačila,«

zavrne, v 6. točki izreka pa tako, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega in revizijskega postopka.

Neizvolitev v ustrezen naziv predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 88. člena ZDR.

Kadar stranki v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi na razlog odpovedi ne moreta več vplivati, zagovor ne more imeti smisla. V takem primeru zato od delodajalca ni utemeljeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. Presoja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, predstavlja materialno pravno presojo in obenem oblikovanje pravnega standarda dopustnih izjem, ki omogočajo odstop od pravila o zagovoru pred odpovedjo.