TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, je ukrep, s katerim se občutno poseže v osebno, telesno in duševno integriteto pridržane osebe. Zaradi zdravstvenih in terapevtskih ciljev, ki se s tem ukrepom uresničujejo, je ta ukrep potreben in dopusten, kadar oseba zaradi narave svoje duševne motnje ni več sposobna oblikovati pravnorelevantne volje glede svojega zdravljenja in je namenjen preprečevanju nadaljnjega ogrožanja ter oskrbi, varstvu in zdravljenju osebe, da bi se odpravili vzroki, ki so narekovali odreditev takega ukrepa.

Udeleženec hudo ogroža svoje zdravje in življenje, ker je do svojega stanja popolnoma nekritičen in ni pripravljen jemati zdravil, odklonil pa je tudi psihološko testiranje in terapevtske pogovore, brez zdravljenja pa njegova simptomatika ne bo izzvenela, še več njegova bolezenska slika je že kronificirana, v teh primerih pa pacienti remisijo kljub terapiji vse težje dosežejo, kar se očitno kaže tudi pri udeležencu, saj v času tritedenske hospitalizacije še vedno ni bistvenih sprememb glede njegovega zdravstvenega stanja.

Zapisnik mora obsegati bistvene podatke o vsebini dejanja. Na podlagi drugega odstavka 124. člena ZPP imajo stranke pravico prebrati zapisnik in ugovarjati zoper vsebino zapisnika. Pooblaščenec udeleženca je tako imel možnost ugovarjati, da v zapisniku ni odgovora izvedenke na njegovo vprašanje glede prisilnega zdravljenja udeleženca, vendar te pravice ni izkoristil in zato s pritožbeno trditvijo, da mu je izvedenka na izrecno vprašanje, ki ga v zapisniku ni, pojasnila, da v bolnišnici pri konkretnem bolniku pravzaprav ne uporabljajo nobenih mehanizmov za prisilno zdravljenje, ne more uspeti.