TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba zagovornikov obdolženega B.J. se zavrne kot neutemeljena.

Po določbi petega odstavka 42. člena ZKP se v primeru, če je stranka ravnala v nasprotju z določbo drugega odstavka 41. člena ZKP, zahteva za izločitev v celoti ali deloma zavrže, zoper sklep, s katerim se zahteva zavrže, pa ni pritožbe. Ker je sodišče prve stopnje (pravilno) ugotovilo, da je predlog za izločitev izvedenca prepozen, ga je (pravilno) zavrglo, takšna odločitev pa glede na citirano določbo petega odstavka 42. člena ZKP pomeni, da zoper ta sklep ni pritožbe. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno poudarilo, da izvedensko mnenje ne predstavlja nedovoljenega dokaza v smislu drugega odstavka 83. člena ZKP, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa, saj ne obstajajo okoliščine iz 251. člena ZKP, da se sodna odločba ne bi smela opirati na to izvedensko mnenje. S temi razlogi je po mnenju višjega sodišča v celoti zadostilo zahtevi po obrazloženosti sprejete odločitve, še posebej ob dejstvu, ko zagovorniki v predlogu za izločitev izvedenskega mnenja ne navajajo nobenih utemeljenih razlogov za izločitev dokazov, ki jih določata 18. in 251. člen ZKP.