TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi:

"Razveljavita se sklepa tožene stranke št. 111/01 z dne 6.6.2001 in št. 141/2001 z dne 5.7.2001 o prenehanju delovnega razmerja tožniku.

Ugotovi se, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, ampak je z dnem 10.7.2001 prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas.

Tožena stranka je dolžna tožniku ponuditi v podpis pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in mu od 10.7.2001 dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja, v 8 dneh pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku stroške postopka v znesku 97.390,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.3.2002 do plačila in jih plačati na račun tožnikovega pooblaščenca odvetnika A. P. pri Novi Kreditni banki Maribor - Centrala št. 51800-620-16 05 1257110-287188, v 8 dneh pod izvršbo."

Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku stroške pritožbe v znesku 24.400,00 SIT, v 8 dneh pod izvršbo.

 

V pogodbi o zaposlitvi navedeni razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas - "potreba po delavcu" ni zakonit, saj se vsako delovno razmerje sklene zaradi "potrebe po delavcu" in praviloma za nedoločen čas. S tem ko delodajalec ni sklenil z delavcem delovnega razmerja za nedoločen čas, ampak vsakokrat le za določen čas, za vsak primer, če se bo število učencev tako zmanjšalo, da delavčevo delo ne bo več potrebno, je zlorabil institut sklenitve delovnega razmerja za določen čas. Zmanjševanje obsega dela namreč ni našteto med izjemami, ki upravičujejo sklenitev delovnega razmerja za določen čas.