ReNPVNDN24-30 – Resolucija o nacionalnem programu...

2818. Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2024 do 2030 (ReNPVNDN24-30)

Na podlagi 41. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, 97/10, 21/18 - ZNOrg in 117/22), 14. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12, 61/17 - GZ, 189/20 - ZFRO in 43/22) in 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 - uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 - odl. US, 111/21, 58/23 in 35/24) je Državni zbor na seji 23. oktobra 2024 sprejel

R E S O L U C I J O
o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2024 do 2030 (ReNPVNDN24-30)

1 UVOD

Namen Nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2024 do 2030 (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program) je oblikovati in udejanjiti dejavnosti za učinkovito obvladovanje vseh vrst naravnih in drugih nesreč, zmanjšati njihovo število, število žrtev ter drugih posledic na način, da se bo krepila odpornost posameznikov in družbe na naravne in druge nesreče, s preprečevanjem, zmanjševanjem pogostosti, obsega in intenzivnosti nesreč, zviševanjem ravni pripravljenosti nanje, krepitvijo zmožnosti za odziv in razvojno naravnano obnovo po nesrečah.

Z nacionalnim programom so na podlagi analize stanja in doseženih ciljev Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2016 do 2022 (Uradni list RS, št. 75/16; v nadaljnjem besedilu: nacionalni program 2016-2022) določeni temeljni cilji varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, najpomembnejše usmeritve za dosego ciljev in nadaljnji razvoj sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljnjem besedilu: VNDN) do leta 2030.

Nacionalni program temelji na ocenah tveganj nesreč, iz katerih je razvidno, da Slovenija leži na območju, kjer je življenjsko okolje ogroženo zaradi številnih naravnih in drugih nesreč, ter na ocenah zmožnosti obvladovanja tveganj nesreč, s katerimi se ocenjuje zmožnost družbe za obvladovanje nesreč oziroma sposobnost družbe, da vplive oziroma posledice in pogostost oziroma verjetnost pojavljanja nesreč zmanjša do ravni, ki je za družbo še sprejemljiva. Naravne in druge nesreče vplivajo na varnost ter kakovost življenja ljudi in živali ter povzročajo materialno škodo na premoženju, kulturni dediščini in okolju. Napredek znanosti sicer omogoča boljše razumevanje vzrokov in podlage pri odločitvah za zmanjšanje tveganj ter zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč, a ni zadosten. Iz leta v leto naraščajo tudi stroški intervencij in ocenjena škoda na stvareh ter okolju.

Kljub napredku znanosti, ki se ukvarja s proučevanjem vzrokov in zmanjševanjem tveganj ter posledic naravnih in drugih nesreč, te še vedno vsako leto zahtevajo svoj davek. Iz leta v leto naraščajo tudi stroški intervencij in ocenjena škoda na stvareh in okolju.

Nacionalni program temelji na Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 59/19), s katero država opredeljuje usmeritve za učinkovito zavarovanje nacionalnih interesov in nacionalnovarnostnih ciljev Republike Slovenije, ki izhajajo iz temeljnih vrednot slovenske družbe, zapisanih v Ustavi Republike Slovenije in katerih uresničevanje prispeva k dobrobiti in napredku Republike Slovenije ter njenih prebivalcev. Program se navezuje tudi na Strategijo razvoja Slovenije 2030 (Vlada Republike Slovenije, 7. decembra 2017; v nadaljnjem besedilu: Strategija razvoja Slovenije 2030), ki predstavlja krovni razvojni okvir Slovenije do leta 2030. Cilj varne in globalno odgovorne Slovenije bo med drugim dosežen tudi s spodbujanjem preventivnih in omilitvenih dejavnosti, krepitvijo zmogljivosti za odziv in obnovo ter tako zmožnosti za celovito obvladovanje naravnih in drugih nesreč.

Poleg nacionalnih interesov nacionalni program upošteva tudi obveznosti Republike Slovenije, ki izhajajo iz sprejetih mednarodnih in regionalnih pogodb, konvencij in sporazumov ter sklenjenih dvostranskih sporazumov. Nacionalni program temelji na štirih prednostnih področjih Sendajskega okvira za zmanjšanje tveganj nesreč za obdobje 2015-2030 (OZN, 3. svetovna konferenca za zmanjšanje tveganja nesreč, Sendaj, marec 2015) na lokalni, nacionalni, regionalni in globalni ravni. Prednostna področja Sendajskega okvira so: (1) razumevanje tveganj nesreč, (2) krepitev vodenja, da bi se tveganja obvladovala, (3) vlaganja v zmanjševanje tveganj nesreč za odpornost in (4) krepitev pripravljenosti na nesreče za učinkovito odzivanje in »boljšo ponovno gradnjo« med obnovo in sanacijo.

Program prav tako sledi ciljem trajnostnega razvoja Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 (OZN, 70 let OZN, New York, september 2015), še posebej ciljema 11 in 13 ter ciljem Zakona o ratifikaciji Pariškega sporazuma (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 77/16 in 6/17 - popr.). Usklajen je z Uredbo (EU) 2021/836 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L št. 185 z dne 26. 5. 2021, str. 1-22).

Povečujeta se tudi število in obseg nesreč s čezsektorskimi, čezmejnimi in večdržavnimi vplivi, kot so na primer epidemija nalezljivih bolezni pri ljudeh in druge nesreče, ki presegajo odzivne zmožnosti posameznih podsistemov sistema nacionalne varnosti, na primer obsežne migracije zaradi različnih vzrokov. Zagotavljanje varstva pred različnimi naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z njegovim vključevanjem v odziv na različne oblike terorizma in množičnega nasilja ter druge nevojaške in vojaške vire ogrožanja, je zato trajen strateški cilj Republike Slovenije.

Nacionalni program daje poudarek preventivi, zmanjšanju tveganj nesreč in njihovemu preprečevanju ter prizadevanjem za krepitev odpornosti družbe in posameznika na naravne in druge nesreče. Še vedno velja, da je vlaganje v preprečevanje in zmanjševanje tveganj nesreč učinkovitejše ter trajnostno in dolgoročno tudi cenejše od drugih oblik varstva pred nesrečami ter prispeva k trajnostnemu ravnovesju v naravi in družbi ter osebni in premoženjski varnosti prebivalcev. Vseh tveganj nesreč ni mogoče odpraviti, zato je potreben učinkovit nadaljnji razvoj zmogljivosti za odzivanje na naravne in druge nesreče.

Vključevanje znanosti v vseh fazah obvladovanja tveganja nesreč je zelo pomembno in pomembno prispeva k učinkovitejšemu obvladovanju tveganj nesreč. Za zmanjševanje tveganj je potrebno naklonjeno družbeno okolje za izvedbo ukrepov za zmanjševanje tveganj (javno financiranje, različne drugačne spodbude lastnikom, zgled). Prav tako je pomembno povezovanje odločevalcev in izvajalcev nalog zaščite, reševanja in pomoči (v nadaljnjem besedilu: ZRP) na nacionalni in mednarodni ravni. K temu bo prispevala tudi mreža znanja Unije na področju civilne zaščite, v katere zagon in delovanje se je Republika Slovenija dejavno vključila in bo sodelovala tudi v prihodnje.

V nacionalnem programu, ki med drugim sledi tudi Nacionalnemu programu spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 (Vlada Republike Slovenije, maj 2021) in je podredni dokument Strategije razvoja Slovenije 2030, so poudarjeni infrastrukturne investicije in nadgrajevanje informacijsko-komunikacijskih in drugih sistemov, digitalizacija, nadgradnja sistema vodenja odziva na dogodke ter zagotavljanje drugih pogojev za učinkovito pripravljenost in odziv na nesreče na državni, regijski in lokalni ravni. Nadaljnji razvoj sil za ZRP bo tudi v prihodnje temeljil na spodbujanju in širjenju prostovoljstva, krepitvi in usmerjenem razvoju poklicnih struktur, modularni organiziranosti in prilagodljivosti sestav konkretnim razmeram. Nadaljevale se bodo dejavnosti za izboljšanje položaja reševalcev v družbi ter skrb za njihovo ustrezno opremljenost in usposobljenost. Večji poudarek bo na zmanjšanju tveganj nesreč, prilagajanju organiziranosti in odzivu sistema VNDN na posledice podnebnih sprememb ter izvajanju nadzora nad upoštevanjem in izvajanjem predpisov. Na celotnem ozemlju Republike Slovenije bo v letu 2026 vzpostavljena nova organizacijska struktura sil za ZRP, ki bo zagotavljala večjo varnost prebivalcem, posebna skrb v odzivu na nesreče bo zagotovljena ranljivim skupinam (invalidi, starejši, otroci). Dejavnost bo usmerjena predvsem v krepitev ozaveščenosti in usposobljenosti prebivalcev za pripravo na nesreče in ravnanje ob njih.

Z upoštevanjem virov ogrožanja in preteklih izkušenj ukrepanja ob nesrečah ter stanja na področju VNDN, doseženega z uresničevanjem nacionalnega programa od leta 2016 do 2022, Državni zbor Republike Slovenije sprejema Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2024 do 2030.

2 STANJE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

2.1 Splošno

VNDN je organizirano in uveljavljeno kot enoten ter celovit podsistem nacionalne varnosti države, ki deluje usklajeno z drugima podsistemoma nacionalne varnosti in temelji na prostovoljstvu ter medsebojnem sodelovanju poklicnih in prostovoljnih reševalnih struktur. Njegove temeljne naloge so zmanjšanje tveganj nesreč, izvajanje preventivnih ukrepov, vključno s preventivnimi ukrepi na področju varstva pred požarom in varstva pred utopitvami, vzdrževanje neprekinjene pripravljenosti za odziv na nesreče, usposabljanje za ZRP, opazovanje, obveščanje, opozarjanje in alarmiranje ob nevarnostih in nesrečah ter ZRP ob nesrečah vseh vrst, kar vključuje tudi neposredno odpravljanje posledic nesreč ter začetno sanacijo po nesreči. Priprave in delovanje VNDN kot enotnega sistema se zagotavljajo na lokalni in državni ravni.

Podnebne spremembe in z njimi povezani dogodki vplivajo na rast števila vremenskih nesreč, njihovo intenzivnost, trajanje, pogostost pojavljanja in obseg. Obsežni požari v naravnem okolju, suša, ujme z močnim vetrom in točo, poplave in plazovi, ki so se v zadnjem času zgodili v Republiki Sloveniji, še posebej katastrofalne poplave in plazovi leta 2023, to potrjujejo. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost je bila pripravljena reforma pripravljenosti in odziva na podnebne nesreče, ki vključuje vzpostavitev modularnih enot za odziv na podnebne nesreče (poplave, požari v naravnem okolju, žled idr.), nakup opreme, okrepitev infrastrukturnih, programskih in drugih pogojev za pripravljenost, usposobljenost in odzivnost sil za ZRP.

V državni pristojnosti so organiziranje opazovanja, obveščanja, opozarjanja in alarmiranja, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijske, informacijske in druge infrastrukture, priprava ocen ogroženosti ter državnih načrtov zaščite in reševanja, organiziranje in opremljanje državnih sil za ZRP in njihovo vodenje ob nesrečah, oblikovanje in vzdrževanje državnih rezerv materialnih sredstev, priprava programov usposabljanja in izvajanje zahtevnejših usposabljanj sil za ZRP, priprava napotkov za ravnanje prebivalcev ob nesrečah, izvajanje inšpekcijskih nadzorov, mednarodno sodelovanje, in druge naloge, ki so bistvene za delovanje sistema. Nekatere priprave za ZRP se izvajajo tudi na ravni regij, torej geografsko zaključenih območij, ki jim je prilagojena upravna, strokovna in operativna organiziranost zmogljivosti ter sil za učinkovito ZRP. Upravljanje oziroma vodenje ZRP je organizirano prek izvršilnih, predstavniških in poslovodnih organov, operativno pa prek poveljnikov in štabov Civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: CZ), vodij reševalnih služb in drugih sestav ter vodij intervencij. Na morju reševanje vodi in usklajuje Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, v kateri deluje Nacionalni center za koordinacijo in reševanje na morju, in sicer z usklajenim sodelovanjem vseh pristojnih institucij, ki so organizirane v Koordinacijo služb na morju in v Operativno pomorsko koordinacijo.

Za cestno infrastrukturo in njene dejavnosti ob naravnih in drugih nesrečah je pripravljen ter se uporablja Načrt delovanja ob elementarnih in drugih izrednih dogodkih na državnih cestah v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, v katerem so določeni zakonski okviri in naloge direkcije ter koncesionarjev za ravnanje ob izrednih dogodkih in ob naravnih ter drugih nesrečah na državnih cestah.

Občine samostojno organizirajo in pripravljajo ter vodijo ZRP na svojem območju, pripravljajo ocene ogroženosti ter načrte zaščite in reševanja, ocenjujejo škodo, odpravljajo posledice nesreč, zagotavljajo osnovne življenjske pogoje ter organizirajo in razvijajo osebno in vzajemno zaščito. Država jim pri tem pomaga s silami in sredstvi iz svoje pristojnosti. Organiziranost, opremljenost in pripravljenost za izvajanje ZRP so med občinami zelo različne in odvisne od velikosti in raznovrstnosti občin ter njihovih zmogljivosti. Delitev med nalogami v državni in občinski pristojnosti je določena s predpisi.

2.2 Področje preventive

Preventivni ukrepi in dejavnosti z vidika preprečevanja nesreč so bili upoštevani na vseh resornih področjih pri dopolnjevanju ali spreminjanju sistemske in področne zakonodaje. V novelah in novih izvršilnih predpisih so bile upoštevane ugotovitve iz ocen tveganj po posameznih področjih in določeni preventivni ukrepi ter ukrepi za zmanjševanje tveganj za naravne in druge nesreče.

Pri urejanju prostora je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljnjem besedilu: URSZR) upoštevala načelo, da so območja, ki so stalno v uporabi za ZRP (logistični centri, skladišča, centri za usposabljanje, telekomunikacijski objekti, območja za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev) zaradi tehničnih in varnostnih razlogov lahko opredeljena kot območja izključne rabe z omejeno in nadzorovano rabo.

V okviru naloge Izdelava opozorilnih kart nevarnosti zaradi procesov pobočnega masnega premikanja in erozije za 15 izbranih občin sta ministrstvi, pristojni za okolje oziroma naravne vire, pripravili oceno vpliva podnebnih sprememb na procese pobočnih premikov do sredine 21. stoletja, izvajali sta se tudi stalno posodabljanje in nadgrajevanje podatkov opozorilne in integralne karte poplav na spletnem portalu eVode in v Atlasu voda. Za področje izdaje vodnih soglasij in mnenj ter za postopke priprave prostorskih načrtov je Direkcija Republike Slovenije za vode pri Geološkem zavodu Slovenije naročila pripravo strokovnih podlag - Opozorilnih kart verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov, ki so bile do decembra 2023 pripravljene za 73 slovenskih občin. V okviru raziskovalnega projekta Sistem opozarjanja na nevarnost proženja zemeljskih plazov - MASPREM 3, 4 in 5 sta potekala razvoj in nadgradnja Sistema zgodnjega opozarjanja za primer nevarnosti proženja zemeljskih plazov.

Pripravljene so bile nove strokovne geološke in seizmološke podlage za določanje potresne nevarnosti in leta 2021 nova Karta potresne nevarnosti Slovenije (Šket Motnikar in drugi, 2021), ki je od 1. maja 2024 edina priloga Nacionalnega dodatka (SIST EN 1998-1:2005/A101:2005/A101:2009/AC:2022) k standardu EC8 in je kot del predpisov obvezna za projektiranje stavb. Izveden je bil projekt Nadgradnja sistema za določanje potresne ogroženosti in odzivnosti za potrebe zaščite in reševanja v Slovenji - POTROG.

Kmetijstvo je bilo zaradi neposredne odvisnosti od vremena in okoljskih razmer med najbolj občutljivimi sektorji. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, je v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020 spodbujalo tehnologije kmetijske pridelave, ki so naravne nesreče preprečile oziroma omilile njihove posledice, ter sofinanciralo nakup in postavitev rastlinjakov, mrež proti toči, izvajanje letalske obrambe pred točo ter ureditev novih oziroma tehnološko posodobitev namakalnih sistemov. Država je zagotavljala sofinanciranje zavarovalnih premij za nekatera zavarovanja v kmetijstvu. Delež zavarovanj se je iz leta v leto povečeval. V tem obdobju so bili izvedeni programi za odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijstvu v letih 2017, 2018, 2022, 2023 in 2024.

Na področju jedrske varnosti in varstva pred sevanji se je nadaljevalo usklajevanje domače zakonodaje z že uveljavljenimi mednarodnimi smernicami in standardi. Leta 2021 je bila sprejeta Zaščitna strategija ob jedrski in radiološki nesreči. Končan je bil obsežen program nadgradnje varnosti v Nuklearni elektrarni Krško, ki je bil oblikovan po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima.

Na področju cestne in železniške infrastrukture je ministrstvo, pristojno za infrastrukturo, sprejelo preventivne ukrepe za izboljšanje prometne varnosti na cestah in železniških tirih. Za cestno infrastrukturo se kot trajna naloga izvaja nadgradnja cestno-vremenskega informacijskega sistema s posebnimi modeli za napovedovanje stanja cestišča ter opozarjanje na možnost pojava poledice in žleda, ki se bo v prihodnosti začel uvajati tudi na področju železniške infrastrukture. Kot trajnejša naloga se izvajajo tudi ukrepi za zmanjšanje ogroženosti rečnih opornikov in priobalnih nosilnih konstrukcij železniških premostitvenih objektov v rečnih vodotokih ter ukrepi za zmanjšanje ogroženosti železniških nasipov v priobalnem pasu vodotokov in stoječih voda. Prav tako se kot trajna naloga izvajajo ukrepi za zavarovanje železniške infrastrukture pred padajočim kamenjem z brežin ob progah.

Nadaljeval se je sistemski razvoj varstva pred požarom in varstva pred utopitvami z zagotavljanjem standardov varnosti in preprečevanjem, da bi ti ekonomsko negativno vplivali na izvajalce storitev. Ukrepi, ki so jih izvedle Slovenske železnice za zmanjšanje požarne ogroženosti prog na Krasu (gradnja dodatnih protipožarnih zidov, protipožarna zaščita brežin z betonskimi »tepihi«, vgradnja javljalnikov toplotnih obremenitev tekalnih elementov idr.), so se pokazali kot učinkoviti, če so bili izvedeni pravočasno.

Na področju priprav na požare v naravnem okolju je bila leta 2021 v okviru obnove Gozdnogospodarskih načrtov območij za obdobje 2021-2030 pripravljena posodobljena Karta požarne ogroženosti gozdov, ni pa bil narejen model za napovedovanje širjenja gozdnega požara.

2.3 Sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja

Sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja vključuje opazovalna omrežja, sisteme obveščanja in alarmiranja ljudi, vključno s sistemom javnega alarmiranja z uporabo siren. Vzpostavljeno je informacijsko in komunikacijsko omrežje, ki ga sestavlja omrežje zaščite in reševanja (v nadaljnjem besedilu: ZIR), omrežji sistema radijskih zvez zaščite in reševanja (v nadaljnjem besedilu: ZARE), digitalno radijsko omrežje, digitalni mobilni radio (v nadaljnjem besedilu: DMR ), Pozivanje in omrežje fiksnih zvez v centrih za obveščanje, namenjeno predvsem sprejemu in obdelavi klicev v sili na številki 112.

Na podlagi 201. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 - ZDU-1O) morajo izvajalci javno dostopnih mobilnih medosebnih komunikacijskih storitev vzpostaviti in zagotavljati sistem, ki na zahtevo organa, pristojnega za zaščito in reševanje, ob aktualnih ali bližajočih se naravnih nesrečah prek javnega mobilnega omrežja omogoča obveščanje in alarmiranje končnih uporabnikov na nekem območju. Vlada Republike Slovenije je konec leta 2023 sprejela Uredbo o vzpostavitvi in zagotavljanju sistema javnega obveščanja in alarmiranja prek javnih mobilnih omrežij (Uradni list RS, št. 127/23), na podlagi katere leta 2024 pričakujemo začetek delovanja sistema v praksi.

Klice v sili na številki 112 neprekinjeno sprejema trinajst regijskih centrov za obveščanje (v nadaljnjem besedilu: ReCO). Poleg tega ReCO zbirajo in obdelujejo podatke o nevarnostih in nesrečah, obveščajo ministrstva in druge službe ter opravljajo dispečersko službo za vse reševalne službe. Na leto sprejmejo več kot 700.000 klicev. Nerešen problem ostaja veliko število neodgovorjenih klicev ob večjih nesrečah.

Vzpostavljeno je bilo digitalno radijsko omrežje državnih organov DMR. To je del enotnega digitalnega radijskega omrežja, zgrajenega s tehnologijo DMR ter namenjenega zaščiti in reševanju, ki skupaj z digitalnim radijskim sistemom TETRA, ki je vzpostavljen za Policijo, Finančno upravo Republike Slovenije in druge državne uporabnike, oblikuje enotno digitalno radijsko omrežje državnih organov v Republiki Sloveniji. Omrežje DMR je namenjeno predvsem službam nujne medicinske pomoči, postopno pa se bodo nanj vključevale tudi druge službe in sile za ZRP. V prehodnem času se bo še naprej uporabljal analogni sistem ZARE.

Nadaljevale so se dejavnosti za prevzem in prenovo siren javnega alarmiranja (v nadaljnjem besedilu: SIJA). Za prenovo je bilo predvidenih 1496 siren. S postavitvijo siren na poplavno ogroženih območjih v okviru evropskih projektov FRISCO (angl. Cross-border Harmonized Slovenian-Croatian Flood Risk Reduction) in Kohezija se je povečalo predvideno končno število siren na 1534. Od na novo načrtovanih 1534 siren je bilo do zdaj prenovljenih 1310 siren, v državno pristojnost pa je bilo prevzetih 699 siren. V SIJA sta omogočena tudi prenos podatkov o alarmih in povezava tega sistema na platformo za obveščanje in alarmiranje ljudi prek različnih komunikacijskih kanalov. Zdaj je omogočeno pošiljanje sporočil prek aplikacije za mobilne telefone, družbenega omrežja Facebook in elektronske pošte. Tako je Republika Slovenija izpolnila obvezo iz evropske Direktive o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah.

Na sistemu Video Kras so bila izvedena investicijska vzdrževanja, v okviru katerih so bile zamenjane iztrošene kamere.

Programske aplikacije, kot so SPIN, WebPLK, 3D GIS, SIJAS, StatKlic, za ocenjevanje škode po nesrečah - AJDA in druge, ki so namenjene centrom za obveščanje in drugim, so se nadgrajevale z novimi storitvami in funkcionalnostmi. Narejene so bile aplikacije za mobilne telefone, na primer eSPIN, ki omogoča zbiranje in posredovanje podatkov o nesrečah ter intervencijah na terenu.

Spletna aplikacija Poplave 2023 je bila v avgustovskih poplavah 2023 narejena za sistematično in učinkovito zbiranje podatkov ter pomoč prebivalstvu na ogroženih območjih. V treh mesecih delovanja je zabeležila 35.000 prijav prebivalcev Republike Slovenije, ki so želeli pomagati prizadetim v poplavah s prostovoljnim delom, storitvami, pomočjo pri nastanitvi s predajo nepremičnin in z materialno-tehnično pomočjo. Pripravljena je bila po odredbi poveljnika CZ RS. Prek prijav v aplikacijo se je v času njenega delovanja delovnih akcij na poplavnem območju udeležilo 40.889 prostovoljcev.

Kibernetski incident leta 2022 je pomembno vplival na delovanje URSZR in pripomogel k posodobitvi informacijsko-komunikacijske tehnologije ter povečanju zavedanja in usposabljanja zaposlenih na področju informacijske varnosti.

Obveščanje javnosti o stanju cestne infrastrukture se izvaja tudi iz Nacionalnega centra za upravljanje prometa, ki obvestila o stanju na cestah, zaporah cest in drugih dogodkih na državnem cestnem omrežju objavlja na spletni strani promet.si in na številki 080 22 44. V okviru tega centra je vzpostavljen tudi Center za upravljanje in vodenje prometa Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, ki nadzira promet na glavnih in regionalnih cestah. Center deluje 24 ur na dan in neprekinjeno 365 dni v letu. Promet na železniškem omrežju nadzirajo Slovenske železnice - Infrastruktura iz treh progovnih centrov in vseh postajnih pisarn.

Na področju zagotavljanja jedrske in sevalne varnosti so na Upravi Republike Slovenije za jedrsko varnost izboljšali mrežo zgodnjega obveščanja in avtomatski merilni sistem, namenjen sprotnemu zaznavanju povišanega sevanja v okolju ter vzpostavili sistem prenosa mobilnih podatkov iz mobilnih enot.

2.4 Ocene tveganj, ocene ogroženosti ter načrti zaščite in reševanja

Aktualna Državna ocena tveganj za nesreče, verzija 3.0, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije konec leta 2023, združuje ugotovitve vseh 15 ocen tveganj posameznih nesreč, obravnava reprezentativne scenarije različnih nesreč in njihov vpliv na ljudi, gospodarstvo, okolje ter kulturno dediščino in političnih ter družbenih vplivov. Ob upoštevanju navedenih vplivov in verjetnosti nesreče zelo veliko tveganje v Republiki Sloveniji pomenijo poplave in pandemija nalezljive bolezni pri ljudeh.

Leta 2018 so bile pripravljene tri nove ocene tveganja nesreč na državni ravni, in sicer za nesreče na morju, kibernetska tveganja ter za bolezni in pojav škodljivcev gozdnega drevja. Dvakrat, in sicer leta 2018 in 2023, je bila revidirana Ocena tveganja za jedrske in radiološke nesreče v Sloveniji. Leta 2023 je bila prenovljena tudi Državna ocena tveganj za nesreče. V tem času so bile pripravljene ocene zmožnosti obvladovanja tveganja za 15 nesreč in Državna ocena zmožnosti obvladovanja tveganj nesreč (leta 2018, 2020 in 2023).

Na državni ravni je bilo pripravljenih ali posodobljenih deset ocen ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč ter narejenih oziroma dopolnjenih devet državnih načrtov zaščite in reševanja. Vsi državni načrti so javno dostopni na spletni strani GOV.SI. Pripravljeni so bili načrti zaščite in reševanja za vse cestne predore, daljše od 500 metrov. Z ustreznimi normativnimi ukrepi in nakupom specialnih gasilskih vozil se je zviševala raven varnosti v železniškem prometu.

Natančno so opredeljene tudi naloge ocenjevanja škode na cestni in železniški infrastrukturi, podatki o škodi za cestno infrastrukturo pa se sproti vnašajo v aplikacijo Vzdrževanje glavnih in regionalnih cest - VGRC, ki omogoča takojšen izvoz podatkov v aplikacijo AJDA, ki jo upravlja URSZR.

V vseh načrtih zaščite in reševanja so bile ocenjene možnosti in določene naloge, ki jih lahko podpre ali opravlja Slovenska vojska (v nadaljnjem besedilu: SV), in dogovorjeni so bili postopki za njeno aktiviranje za opravljanje nalog ZRP ob različnih nesrečah.

V blagovnih rezervah so tablete kalijevega jodida, ki so namenjene prebivalcem, ki živijo na območju 10 kilometrov okrog Nuklearne elektrarne Krško, in prebivalcem do 40. leta starosti.

2.5 Ukrepanje ob nesrečah - sile za ZRP

Pripravljenost in odziv sil za ZRP temeljita predvsem na prostovoljstvu, povečuje pa se tudi število pogodbenih pripadnikov. Prostovoljstvo v kombinaciji s poklicnimi strukturami zagotavlja dobro pripravljenost in odzivnost sil za ZRP na vse vrste nesreč ter tudi na različne dogodke.

Sile za ZRP so organizirane večinoma v lokalnih skupnostih, manjši del je organiziran v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah ter na regijski in državni ravni. Kot javne reševalne službe na območju celotne države delujejo gasilska služba, gorska reševalna služba, jamarska reševalna služba, služba za zaščito in reševanje ob ekoloških in drugih nesrečah na morju ter podvodna reševalna služba.

V enotah, službah in organih CZ je razporejenih 15.000 pripadnikov. Reorganizacija in racionalizacija CZ v tem obdobju ni bila izvedena v predvidenem obsegu. Organiziranost, opremljenost in usposobljenost poveljnikov, štabov in služb CZ so na lokalni ravni medsebojno neprimerljive in neuravnotežene, v manjših in ekonomsko šibkejših lokalnih skupnostih ne zagotavljajo niti kadrovskih niti organizacijsko-finančnih obveznosti. Razdrobljenost Republike Slovenije oziroma veliko število občin pomeni za področje ZRP oviro in izziv.

Poleg državne enote CZ za hitre reševalne intervencije (v nadaljnjem besedilu: EHI) so bile organizirane enota za iskanje in reševanje v urbanih območjih (angl. Medium Urban Search and Rescue - MUSAR), enote za prečrpavanje večjih količin vode (angl. High Capacity Pumping - HCP), enota za reševanje iz jam (angl. Cave Search and Rescue - CaveSAR). Slednje so vključene v Evropski nabor za nujni odziv (angl. European Civil Protection Pool - ECPP).

URSZR je za izboljšanje odziva državnih in regijskih enot CZ (EHI, HCP, logistika idr.) na podnebne nesreče in nesreče, ki so jih povzročile podnebne spremembe v letih od 2019-2022, nabavila večje število specialnih tovornih terenskih vozil s priključki, specialnih terenskih vozil, intervencijskih vozil ter več logističnih vozil.

Povečalo se je število pogodbenih pripadnikov v CZ, pogodbe so sklenjene s 312 pripadniki.

Nadaljeval se je razvoj psihološke pomoči in podpore v sistemu VNDN. Za izvajanje psihološke pomoči za reševalce je bila vzpostavljena enota za psihološko pomoč CZ, ki z osmimi člani deluje na državni ravni. Poleg psihološke pomoči je bila vzpostavljena psihološka podpora v reševalnih enotah, ki jo v poklicnih in prostovoljnih gasilskih enotah, pri gorskih reševalcih in drugod izvaja 159 zaupnikov.

Varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (v nadaljnjem besedilu: NUS) je na območju celotne države organizirano kot enovit ukrep in obsega odkrivanje, identifikacijo, odstranjevanje, prevoz, skladiščenje in uničevanje NUS. Število intervencij in uničenj NUS na kraju najdbe se je povečalo. Za uspešno izvajanje vsakodnevnih intervencij in pregled terena sta se načrtno posodabljali osebna in skupinska oprema državne enote za varstvo pred NUS.

Gasilska služba je občinska javna služba, ki jo opravlja več kot 1300 prostovoljnih gasilskih enot z več kot 35.500 prostovoljnimi operativnimi gasilci in 14 poklicnih gasilskih enot s 650 poklicnimi gasilci. Dejavnost širšega pomena za posredovanje ob nesrečah v prometu, z nevarnimi snovmi ter na tekočih in stoječih vodah, ki jo sofinancira država, je bila razširjena in jo zdaj opravlja 56 gasilskih enot. V povprečju pride 17,2 operativnega gasilca na 1000 prebivalcev ali 1,78 gasilca na kvadratni kilometer. Povprečna oddaljenost posamezne gasilske enote do najbližje sosednje gasilske enote je 3,87 kilometra, kar gasilcem omogoča uspešno opravljanje nalog splošne reševalne službe. Naloge, ki jih opravljajo gasilci zaradi spremenjenih virov ogroženosti, se povečujejo in presegajo naloge, ki so jim določene kot javna služba.

Glede na vire ogrožanja se širijo naloge ZRP, ki jih gasilci opravljajo kot javno službo. Gasilci so v povprečju opravili 26.564 intervencij na leto, največ leta 2023, najmanj pa 2016.

Gasilska zveza Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GZS) je kot krovna organizacija prostovoljnih gasilcev leta 2021 posodobila Tipizacijo gasilskih vozil. GZS je v sodelovanju z URSZR nadaljevala dejavnosti za urejanje statusa gasilca, da bi zagotovila ustrezne pogoje za opravljanje temeljnih nalog gasilske službe, kar pomeni, da mora biti vsak operativni gasilec ustrezno opremljen in usposobljen, predvsem pa morajo biti delodajalci do njih korektni. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini - ZDoh-2AA (Uradni list RS, št. 158/22) je bilo določeno, da se rezidentu, ki v skladu s predpisi o VNDN prostovoljno in nepoklicno opravlja operativne naloge ZRP nepretrgoma najmanj deset let in ga upravni organ, pristojen za ZRP, vodi v evidenci, prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 1500 eurov. Omenjena olajšava je bila uveljavljena leta 2023 za vse rezidente, ki prostovoljno in nepoklicno opravljajo naloge ZRP.

Združenje slovenskih poklicnih gasilcev (v nadaljnjem besedilu: ZSPG) po spremembi statuta v začetku leta 2019 združuje 13 poklicnih gasilskih enot, ki so organizirane kot javni zavodi, in njihove zaposlene ter poklicne gasilce v gospodarskih družbah, prostovoljnih gasilskih društvih s poklicnim jedrom in v organizacijskih oblikah, ki poklicno opravljajo občinsko javno gasilsko službo. Med epidemijo bolezni covid-19 so sodelovali pri pripravi navodil in napotkov za uporabo zaščitne opreme, opreme za dekontaminacijo oseb ter dekontaminacijo objektov.

Reševanje v gorah in na drugih zahtevnih terenskih razmerah kot enotno javno službo na območju celotne države organizira Gorska reševalna zveza Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GRZS), v okviru katere deluje 17 društev Gorske reševalne službe (v nadaljnjem besedilu: GRS) s približno 600 aktivnimi prostovoljnimi gorskimi reševalci, ki opravljajo naloge ZRP v gorskem svetu in na težko dostopnih terenih ob naravnih in drugih nesrečah. Gorski reševalci pomagajo Policiji pri iskanju pogrešanih oseb v gorskem svetu ter drugim službam (gasilci, jamarji) pri opravljanju njihovih nalog, kadar te potekajo v gorskem svetu ali na težko dostopnih terenih. Že dlje časa se povečuje število reševanj v gorah, saj se je zaradi širjenja turizma in prostočasnih dejavnosti, ki se izvajajo v gorskem svetu in na drugih zahtevnih terenih (jadralno padalstvo, soteskanje, gorsko kolesarjenje in druge), področje delovanja gorskih reševalcev razširilo. Od leta 2016 do 2023 so gorski reševalci opravili povprečno 575 intervencij na leto, največ leta 2023, in sicer 687.

Reševanje v jamah kot enotno javno službo na območju celotne države organizira Jamarska zveza Slovenije (v nadaljnjem besedilu: JZS) s svojimi strokovnimi službami in članicami, jamarskimi društvi. Jamarska reševalna služba (v nadaljnjem besedilu: JRS) deluje iz sedmih regijskih centrov z več kot 100 jamarskimi prostovoljnimi reševalci. Med letoma 2017 in 2019 je JRS v sodelovanju z URSZR uspešno izvedla projekt prilagoditve enote jamarske reševanje službe za reševanje v tujih jamah (projekt SI CaveSAR IDAP) in to enoto za tri leta vključila v ECPP. Leta 2023 je bil uspešno zaključen postopek ponovnega certificiranja enote SI CaveSAR za vključenost v ECPP. Zaveza vključenosti enote v ECPP je podaljšana do avgusta leta 2028. Od leta 2016 do 2023 so jamarski reševalci opravili povprečno 21 intervencij na leto, največ leta 2017, najmanj pa leta 2020.

Reševanje iz vode kot enotno javno službo na območju celotne države organizira Slovenska potapljaška zveza (v nadaljnjem besedilu: SPZ) v okviru 16 reševalnih postaj z več kot 130 prostovoljnimi potapljači reševalci. Reševalne postaje Potapljaške reševalne službe (v nadaljnjem besedilu: PRS) so organizacijsko oblikovane in združene v pet skupin reševalnih postaj po teritorialnem ključu: Primorska, Ljubljana in Gorenjska, Dolenjska in Posavje, Štajerska ter Pomurje in Podravje. Od leta 2016 do 2023 so podvodni reševalci opravili povprečno 27 intervencij na leto, največ leta 2022, najmanj pa leta 2017.

Služba za zaščito in reševanje ob ekoloških in drugih nesrečah na morju je ustanovljena na podlagi dogovora med ministrstvi in dopolnjuje druge poklicne službe in organizacije, pristojne za ukrepanje ob nesrečah na morju. Temeljna naloga službe je pomoč drugim organom pri zajezitvi in odstranjevanju posledic večjega onesnaženja morja. Zaščito in reševanje ob ekoloških in drugih nesrečah na morju izvaja služba, ki jo organizira Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, kadar gre za manjše nesreče zunaj območij podeljenih vodnih pravic.

Rdeči križ Slovenije (v nadaljnjem besedilu: RKS) je neodvisna in humanitarna organizacija nacionalnega pomena, ki pomaga oblastem pri odzivanju na naravne in druge nesreče. RKS je organiziran kot zveza združenj, ki deluje v 12 regijah, 56 območnih združenjih in 916 krajevnih organizacijah RKS. RKS organizira Službo za poizvedovanje RKS, ekipe prve pomoči pri območnih združenjih RKS in enote RKS, kot so stacionarij in tri nastanitvene enote ter enoti za oskrbo bolnikov in zdravstveno oskrbo. Zagotavlja strokovno zdravstveno osebje za operativno delovanje mobilnega stacionarija in nastanitvenega centra pri URSZR. RKS je bil med drugim dejavno vključen v odziv na povečan pretok oseb v času migracij v letih 2015 in 2016, med epidemijo bolezni covid-19, ob požaru na Krasu leta 2022, ob neurju in poplavah leta 2023 ter pri zbiranju in ob humanitarni pomoči prizadetim v vojni v Ukrajini ter tistim, ki so zatočišče poiskali v Republiki Sloveniji. RKS skrbi tudi za zagotavljanje nemotene preskrbe s krvjo, tudi v izrednih razmerah.

Komisija za reševalne pse pri Kinološki zvezi Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KRP - KZS) in Zveza reševalnih psov Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZRPS) zagotavljata okoli 170 reševalnih psov za različne naloge ZRP, ki sodelujejo predvsem v iskalnih intervencijah ob iskanju pogrešanih oseb. Od leta 2016 do 2023 so reševalci s psi opravili povprečno 130 intervencij na leto, največ leta 2021, najmanj pa 2020. Leta 2023 so s petimi reševalnimi psi sodelovali v iskanju pogrešanih ob potresu v Turčiji.

Pripadniki enot za postavitev začasnih prebivališč - Zveze tabornikov Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZTS) in Združenja Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (v nadaljnjem besedilu: ZSKSS) so dejavno sodelovali pri postavitvi in vzdrževanju mobilnega stacionarija, ki je bil postavljen v Ljubljani med epidemijo bolezni covid-19.

Zveza radioamaterjev Slovenije, ki združuje 81 radioklubov, deluje po Kodeksu aktivnosti radioamaterjev ob nesrečah in nevarnostih za amatersko radijsko omrežje za nevarnost (sprejel Upravni odbor Zveze radioamaterjev Slovenije dne 14. 3. 1992; v nadaljevanju: kodeks ARON). Od leta 2016 do 2023 so se dejavno vključevali v odziv ob večjih požarih v naravnem okolju.

V naloge opazovanja iz zraka se vključujejo člani sedmih letalskih klubov, ki ob vsakokratnih obdobjih razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja izvajajo intenzivnejše opazovanje iz zraka. Leta 2022 so dalj časa dejavno izvajali opazovalne prelete na širšem območju Obale in Krasa.

Za usklajen in strokoven odziv ob nesrečah z nevarnimi snovmi je Ekološki laboratorij z mobilno enoto (v nadaljnjem besedilu: ELME) na Institutu Jožef Stefan v okviru svojih zmogljivosti izvedel reorganizacijo mobilnega radiološkega laboratorija in vpeljal periodično dežurstvo treh intervencijskih ekip. Hkrati so v ELME svoje zmogljivosti povečali z nakupom nove merilne opreme za oba mobilna laboratorija. Na področju jedrske in sevalne varnosti so precejšnjo pozornost namenili tudi dopolnjevanju, posodabljanju in akreditiranju postopkov za delo na terenu.

Policija je za izboljšanje organizacije in vodenja večjih iskalnih akcij pogrešanih oseb v sodelovanju s silami za ZRP (vodniki reševalnih psov, GRS, JRS, gasilci idr.) začela izvajati strokovne posvete na temo iskanja pogrešanih oseb. Policisti in zaposleni na Ministrstvu za notranje zadeve so se udeležili usposabljanj o organizaciji in delovanju sistema VNDN ter usposabljanj za člane regijskih in občinskih štabov CZ. Sodelovali so tudi na vajah državnega, regijskega in lokalnega pomena, skladno z letnimi načrti vaj obrambnega sistema in sistema VNDN. Letalska policijska enota je nabavila tri nove večnamenske transportne helikopterje, ki so namenjeni predvsem opravljanju policijskih nalog, opremljeni pa so tudi za reševanje ponesrečenih in delo oziroma reševanja ob naravnih nesrečah. Kot zelo uporabna se je pokazala termalna kamera, s katero je opremljen patruljni izvidniški helikopter.

SV je vzdrževala usposobljenost in pripravljenost vojaških zmogljivosti za opravljanje nalog ob naravnih in drugih nesrečah. Dvonamenska oprema ji je omogočala, da je nekatere vojaške zmogljivosti uporabila za sodelovanje pri ukrepanju ob nesrečah. S helikopterji so bili na področju ZRP dejavno vključeni od 600- do 700-krat na leto, od tega okoli 200-krat za reševanje v gorah, 450-krat za zagotavljanje helikopterske nujne medicinske pomoči, od pet- do desetkrat za gašenje požarov v naravnem okolju in enkrat za reševanje ob poplavah. Preostale sile je med epidemijo bolezni covid-19 in ob poplavah zagotavljala po Načrtu delovanja SV pri zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: Načrt VIHRA). V te sile so bile vključene zdravstvene, veterinarske, enote jedrske, radiološke, kemične in biološke obrambe (v nadaljnjem besedilu: JRKBO) ter logistične in helikopterske enote za medicinsko evakuacijo (v nadaljnjem besedilu: HE MEDEVAC). Vojaška zdravstvena enota (v nadaljnjem besedilu: VZE) so ob povečanju števila hospitaliziranih zaradi covida-19 podpirala javne zdravstvene zavode. Veterinarska enota je ob podpori laboratorija JRKBO izvajala dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo. V objektih SV so bili v skladu s potrebami med epidemijo bolezni covid-19 oblikovani cepilni centri za prebivalce.

2.6 Usposabljanje sil za ZRP

Na področju usposabljanja je vzpostavljen celovit sistem, katerega jedro je Izobraževalni center za zaščito in reševanje (nadaljnjem besedilu: ICZR) na Igu ter v enotah Pekre pri Mariboru in v Sežani. Na Igu so bile postavljene Požarna hiša 3 in začasne garderobe s tuši. Nabavljena so bila vozila za posredovanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, za tehnično reševanje in logistiko ter avto lestev. Posodobljena sta bila način vodenja evidence usposabljanj in prijave ter zagotovitev pogojev za izvajanje usposabljanj na daljavo. V ICZR so bila izvedena načrtovana uvajalna, temeljna in dopolnilna usposabljanja pripadnikov sil za ZRP. Zagotovljeni so bili pogoji GZS za izvajanje usposabljanj prostovoljnih gasilcev.

V Gasilski šoli so vsako leto izvedli usposabljanje kandidatov za pridobitev poklica gasilec ter zahtevnejša usposabljanja za poklicne in prostovoljne gasilce (za direktorje in vodje operativnih poklicnih enot). Povečan je bil obseg usposabljanj na daljavo. Pri izvedbi usposabljanj je vsako leto sodelovalo okoli 150 zunanjih predavateljev, inštruktorjev in drugih strokovnjakov. V osnovnih šolah sta se na podlagi potrjenega učnega načrta nadaljevali izvajanje izbirnega predmeta VNDN in usposabljanje učiteljev, ki predmet poučujejo.

Iz sredstev požarnega sklada in požarne znamke so bili v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi zgrajeni gasilski regijski vadbeni poligoni v Ormožu, Radljah ob Dravi, Jesenicah in Grosuplju. Zagotovljena je bila informacijska tehnologija za izvajanje videokonferenc za prostovoljna gasilska društva in usposabljanje na daljavo.

GZS je izvajala usposabljanja prostovoljnih gasilcev po prenovljenih programih temeljnega usposabljanja prostovoljnih gasilcev. Veliko skrb je namenjala tudi pripravi gradiv in dejavnostim za seznanitev predšolske in šolske mladine za pridobitev znanja in veščin s področja požarne varnosti. Različnih oblik usposabljanj se je v ICZR vsako leto udeležilo nekaj več kot 21.000 udeležencev, večinoma prostovoljnih gasilcev.

RKS je izvajal temeljne programe usposabljanj za pripadnike ekip prve pomoči v skladu s prenovljenim programom in usposabljanja pripadnikov nastanitvenih enot, službe za poizvedovanje ter ekip dajanja prve psihološke pomoči. Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ) je organiziral letne seminarje iz katastrofne medicine za specializante javnega zdravja.

Geološki zavod Slovenije je izvedel usposabljanja za popisovanje zemeljskih plazov in uporabo spletne aplikacije e-Plaz. Po poplavah avgusta 2023 je Društvo inženirjev prometa Slovenije (DIPS) pripravilo gradivo in spletni seminar Interventne prometne ureditve ob ekstremnih vremenskih dogodkih.

Na področju priprav na nenadna onesnaženja morja je Uprava Republike Slovenije za pomorstvo v sodelovanju z URSZR od leta 2016 do 2023 v programu nacionalnega pomena za izboljšanje priprav ob nenadnem onesnaženju morja izvedla v sodelovanju s Službo varovanja obalnega morja in enoto CZ za ukrepanje ob nesrečah na morju 15 usposabljanj ter sodelovala na mednarodni vaji Adriatic 2018 v Splitu.

Ministrstvo za obrambo je v sodelovanju z URSZR v okviru Načrta za okrevanje in odpornost in v okviru Evropske kohezijske politike 2021-2027 (EKP 2021-2027) do leta 2026 načrtovalo gradnjo Nacionalnega centra ZRP, Vseslovenskega centra za protipoplavno zaščito, Vseslovenskega centra za požare v naravnem okolju in Vseslovenskega centra za žled in ujme. URSZR je za to pridobila del evropskih finančnih sredstev. V letih 2021 in 2022 so bile dejavnosti za posamezne centre povezane z zagotavljanjem zemljišč, pripravo pobud za spremembe občinskih prostorskih in podrobnih prostorskih načrtov ter s pridobivanjem idejnih zasnov prostorske umestitve, arhitekturnih rešitev ter projektne in investicijske dokumentacije. Leta 2023 so se začele gradnja Vseslovenskega centra za požare v naravnem okolju v Sežani in dejavnosti za pripravo programov usposabljanja.

Vaje so se organizirale in izvajale na lokalni, regijski, državni in mednarodni ravni. Na vajah celovitega preverjanja pripravljenosti na naravne in druge nesreče je bil poudarek na preverjanju pripravljenosti za odziv na vremenske nesreče, množične nesreče v prometu in druge nesreče, za katere so pripravljeni državni načrti zaščite in reševanja. Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost je organizirala in sodelovala na domačih ter mednarodnih vajah, izvajala tehnična in vsebinska usposabljanja za člane Skupine za obvladovanje izrednega dogodka ter skrbela za prenos znanja med zaposlenimi. NIJZ je izvedel teoretični simulacijski vaji s scenarijema izbruha visoko nalezljive bolezni s sumom na bioterorizem in požar v kemijskem obratu s tveganjem za okolje in zdravje ljudi.

Zavod za gozdove Slovenije je sodeloval z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter z Geodetskim inštitutom Slovenije pri pripravi akcijskih načrtov za ukrepanje ob vnosu karantenskih škodljivih organizmov po predpisih o zdravju rastlin.

Pripravljeni so bili Smernice za načrtovanje, usposabljanje in izvajanje psihosocialne pomoči ob nesrečah in za pomoč reševalcem za uspešno spoprijemanje s stresom, priročnik Psihosocialna pomoč po nesrečah in drugih kriznih dogodkih, štiri zgibanke ter aplikacija za pametne telefone Stres.

Pripravljen je bil Pravilnik o usposabljanju za vožnjo manjših gasilskih vozil, vozil policije, reševalnih vozil in intervencijskih vozil CZ (Uradni list RS, št. 157/19). Podeljena so bila pooblastila šestim izvajalcem za izvajanje usposabljanja in preverjanja usposobljenosti voznikov.

URSZR je v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za šolstvo, nadaljevala izvajanje neobveznih oblik usposabljanja za predšolsko in šolsko mladino ter prebivalcev za osebno in vzajemno zaščito, predvsem prek sodobnih tehnologij in aplikacij (aplikacije za pametne telefone in spletne strani, kratki filmi na družbenih omrežjih). Napotki za prebivalce s področja varstva pred požarom, varstva pred utopitvami, urejanja prostora in VNDN so objavljeni na spletni strani GOV.SI. Opozorila in napotki za ravnanje ob različnih naravnih in drugih nesrečah so objavljeni tudi v znakovnem jeziku. V tem obdobju je izšlo sedem številk revije Ujma, strokovne revije za vprašanja VNDN.

2.7 Zaloge materialnih sredstev

Na področju oblikovanja in zagotavljanja državnih rezerv materialnih sredstev so bili leta 2018 pripravljeni Program oblikovanja državnih rezerv materialnih sredstev za zaščito, reševanje in pomoč v obdobju 2018-2022 ter spremljajoči investicijski dokumenti. Program določa opremo za različne nesreče.

Državni logistični center in celotna logistična podpora v CZ sta bila od leta 2016 do 2022 z zagotavljanjem opreme in sredstev večkrat najpomembnejša odzivna dejavnost, in sicer pri zagotavljanju nastanitev migrantov od leta 2016 do 2017 in v času covida-19, ko je Državni logistični center postal osrednje distribucijsko skladišče za različno opremo za osebno zaščito v državi. V okviru evropske kohezijske politike 2014-2020 je URSZR v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo pridobila finančna sredstva za nakup opreme za opravljanje nalog na ZRP ob poplavah na državni, regionalni in lokalni ravni.

Nabavljeno je bilo specializirano plovilo (SI-20) za odpravljanje posledic onesnaženja na morju, ki je multimodalno in se lahko uporablja za različne potrebe Uprave Republike Slovenije za pomorstvo (odstranjevanje ovir na morju, postavljanje objektov za varnost plovbe, gašenje požarov na morju, iskanje in reševanje itn.). Poleg tega je bilo nabavljeno še specializirano plovilo (SI-21) za hitre intervencije na obali. Nabavljeno je bilo tudi specializirano plovilo za iskanje in reševanje, redne kontrole na morju in hitre intervencije (SI-11) ter vzpostavljen je bil Center Republike Slovenije za nadzor prometa in upravljanje v kriznih situacijah na morju.

2.8 Razvojnoraziskovalne naloge in projekti

Razvojnoraziskovalne naloge in nacionalni projekti so bili večinoma financirani iz državnega proračuna, delno tudi iz ciljnega raziskovalnega programa in sredstev požarnega sklada. Evropski projekti so potekali v dveh okvirih: iz centraliziranih skladov in programov (mehanizem Unije na področju civilne zaščite, okvirni program za raziskave in inovacije Obzorja, instrument za predpristopno pomoč IPA, sklad za notranjo varnost ISF, LIFE idr.) ter v okviru decentraliziranih skladov (evropska kohezijska politika, vključno z evropskim teritorialnim sodelovanjem - programi Interreg).

Evropski in nacionalni projekti od leta 2016 do 2023, pri katerih so sodelovali URSZR in drugi deležniki sistema VNDN, so prispevali k:

-

nadgradnji informacijsko-komunikacijskega sistema s projekti, katerih rezultati so bili nadgradnja sistema za obveščanje in opozarjanje ob proženju zemeljskih plazov, študija učinkovite uporabe zaščitnih vodnih baraž ob onesnaženju celinskih voda, razvoj sodobnih informacijskih rešitev za vodenje in spremljanje intervencij, nadgradnja sistemov za daljinsko zbiranje podatkov in analizo študija ter pilotna postavitev nove eCall storitve za vozila in nadgrajeni sistemi za napovedovanje poplav in opozarjanje;

-

izboljšanju učinkovitosti in odzivnosti na sodobne vire ogrožanja s projekti, katerih rezultati so bili nadgradnja sistema za določanje potresne ogroženosti in odzivnosti, oblikovanje celovitega modela vodenja odziva na nesreče, priprava operativnih postopkov in smernic za odziv na posledice močnih padavin ter hudournikov, priprava in izvedba različnih dogodkov (delavnic in vaj) za povečanje pripravljenosti ter odzivne sposobnosti ob večjem potresu v Sloveniji, izboljšanje odziva na nesreče oziroma dogodke z grožnjo javnemu zdravju, nadgradnja sistema za obveščanje in opozarjanje ob proženju zemeljskih plazov v Republiki Sloveniji, vzpostavljenih pet terenskih eksperimentalnih geoloških laboratorijev v vzhodni Sloveniji za proučevanje nastanka skalnih podorov ter izboljšanje varnosti prebivalcev s krepitvijo medsebojnega sodelovanja pri nesrečah na čezmejnem območju, predvsem pri požarih, poplavah, neurjih, potresih in drugih nesrečah;

-

dopolnjevanju organiziranosti, opremljenosti in usposobljenosti reševalnih sestav na ravni države ter k sodelovanju v mehanizmu Unije na področju civilne zaščite z adaptacijo enote JRS za delovanje v mednarodnih reševalnih intervencijah ter adaptacijo in povečanjem operativne sposobnosti enot HCP. Vzpostavljeno je bilo tudi skladišče osebne zaščitne opreme za boj proti čezmejnim zdravstvenim grožnjam rescEU;

-

večnamenskosti uporabe različnih tehničnih in drugih sredstev ter opreme, posodabljanju programov usposabljanja, pripravi novih programov, zagotavljanju dejavne vloge Republike Slovenije v mehanizmu Unije na področju civilne zaščite in k izvajanju skupnih ukrepov na ravni EU, vključno s podporo državam Zahodnega Balkana, h krepitvi sodelovanja s sosednjimi državami v okviru čezmejnih projektov, k vzpostavitvi učinkovitega usklajevalnega mehanizma za sodelovanje Slovenije v mednarodnih reševalnih operacijah in k dajanju pomoči drugim državam znotraj mehanizma Unije na področju civilne zaščite ter sistema Organizacije združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: OZN) za odzivanje na nesreče.

2.9 Mednarodno sodelovanje

Mednarodno sodelovanje se je v letih od 2016 do 2023 nadaljevalo v okviru dvostranskih sporazumov o sodelovanju na področju VNDN, ki so sklenjeni s 13 državami. Regionalno sodelovanje je potekalo v okviru Pobude za pripravljenost na nesreče in njihovo preprečevanje za Jugovzhodno Evropo ter v okviru makro regionalnih strategij. Republika Slovenija se je vključevala v skupna prizadevanja za krepitev mehanizma Unije na področju CZ pri pripravljenosti, zagotavljanju učinkovitega dajanja mednarodne pomoči in odzivanju na velike nesreče. Ob predsedovanju Republike Slovenije Svetu EU leta 2021 je začela oblikovati cilje Unije za odpornost na nesreče na področju CZ. Spremljala je dejavnosti Nata s področja odpornosti na vse vrste kriz in nesreč ter se vključevala v izvajanje ukrepov za krepitev civilne odpornosti na nesreče.

Republika Slovenija je spremljala prošnje za mednarodno pomoč ob velikih naravnih in drugih nesrečah prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite, OZN in Nata za odzivanje na nesreče ter dvostranskega in regionalnega sodelovanja. Republika Slovenija je največkrat pomagala v obliki materialnih sredstev in nekajkrat v obliki pomoči strokovnjakov in enot ZRP. Zagotavljanje mednarodne pomoči je v letih od 2016 do 2023 zaznamovalo trikratno povečanje odzivanja na prošnje za mednarodno pomoč glede na leto 2019 (epidemija bolezni covid-19, vojna v Ukrajini, potres v Turčiji, geografska širitev območij, na katerih je Republika Slovenija pomagala).

Od leta 2016 do 2023 je Republika Slovenija za mednarodno pomoč zaprosila osemkrat, in sicer petkrat zaradi požarov v naravnem okolju, dvakrat zaradi epidemije covida-19 in enkrat zaradi poplav. Republika Slovenija je tako pri zagotavljanju kot pri zaprošanju za mednarodno pomoč dejavnosti prednostno izvajala prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite.

V programu usposabljanja mehanizma Unije na področju civilne zaščite je bilo usposobljenih 75 slovenskih strokovnjakov, ki so bili uvrščeni v zmogljivosti mehanizma Unije na področju civilne zaščite. Dodatnih 61 strokovnjakov je bilo usposobljenih v programu usposabljanj Pobude za pripravljenost na nesreče in njihovo preprečevanje v Jugovzhodni Evropi. V okviru mednarodnega Interreg projekta ENRAS se je usposobilo 800 slovenskih in hrvaških gasilcev za posredovanje ob radioloških nesrečah.

V OZN je sodelovala na področju implementacije Sendajskega okvira za zmanjšanje tveganj nesreč 2015-2030, pri Mednarodni svetovalni skupini za iskanje in reševanje (angl. International Search and Rescue Advisory group - INSARAG) ter pri uresničevanju konvencij OZN na področju varstva pred nesrečami. Republika Slovenija je leta 2018 vzpostavila sistem za poročanje v spletni poročevalski sistem Sendajski monitor in vanj tudi redno poročala. Geološki zavod Slovenije, član Mednarodnega konzorcija o zemeljskih plazovih, ki se je prostovoljno zavezal k uresničevanju Sendajskega okvira, je leta 2017 sodeloval pri organizaciji in izvedbi 4. svetovnega foruma o zemeljskih plazovih v Ljubljani ter bil glavni organizator 3. regionalnega simpozija o zemeljskih plazovih v Jadransko-balkanski regiji v Ljubljani.

Na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči je Republika Slovenija nadaljevala delo tudi v povezavi z zmanjšanjem tveganj nesreč. Skladno s tem je bila leta 2016 v okviru svetovnega humanitarnega vrha sprejeta zaveza, da bo Republika Slovenija namenjala 10 odstotkov svoje humanitarne pomoči v obliki preventivnega delovanja in zmanjševanja tveganj nesreč. Omenjeno področje je bilo vključeno tudi v Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 54/17). Strategija mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije (2018) določa, da bo Republika Slovenija za področje preventivnega delovanja namenjala vsaj 10 odstotkov svoje humanitarne pomoči. Do leta 2019 je ta cilj redno dosegala (leta 2019 je za ta namen zagotovila 11,6 odstotka humanitarne pomoči). Leta 2020 zaradi visokega deleža pomoči, ki je bil namenjen obvladovanju epidemije bolezni covid-19, tega cilja ni dosegla, enako tudi leta 2021, ko je bilo v ta namen zagotovljenih le 6 odstotkov humanitarne pomoči. Leta 2022 se je odstotek, predvsem zaradi visokega deleža nujne humanitarne pomoči, dodatno znižal in dosegel le 4 odstotke.

Na področju pripravljenosti na jedrske in radiološke nesreče je Republika Slovenija pri Mednarodni agenciji za atomsko energijo vsako leto posodobila bazo razpoložljivih sredstev in znanj, ki jih država lahko posreduje prek sistema mednarodne pomoči Response and Assistance Network (RANET). Postopki dajanja mednarodne pomoči so se vsako leto preverjali na mednarodni vaji ConvEx. Gostila je misijo za področje preverjanja pripravljenosti na jedrske in radiološke nesreče Mednarodne agencije za atomsko energijo (EPREV). Pristojni državni organi in druge organizacije za zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti ter fizičnega varovanja so bili dejavni tudi v združenjih in institucijah WENRA, ENSRA, HERCA in NEA ter tudi v njihovih delovnih skupinah in drugih mednarodnih odborih na področju jedrske varnosti.

Vzpostavljeno je bilo neprekinjeno delovanje nacionalne točke za stike, ki omogoča neprekinjeno dosegljivost in sprejemanje ter posredovanje informacij Svetovni zdravstveni organizaciji o tveganjih za javno zdravje v Republiki Sloveniji, ki imajo lahko mednarodni vpliv in pomenijo grožnjo za javno zdravje. V NIJZ uspešno deluje tudi nacionalna točka za stike za Evropsko mrežo obveščanja (EWRS) za poročanje o vseh vrstah čezmejnih tveganj EU.

3 TEMELJNI CILJI VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

Na podlagi ocen tveganj in zmožnosti obvladovanja tveganj nesreč, ocen ogroženosti, ocene stanja sistema VNDN ter glede na razpoložljive človeške, finančne in materialne vire so temeljni cilji v srednjeročnem obdobju od leta 2024 do 2030, ki ga obsega ta nacionalni program, naslednji:

-

nadaljevanje uveljavljanja stališča, da se pri sprejemanju normativnih, organizacijskih, tehničnih in drugih ureditev ali ukrepov na posameznih področjih, vključno s področjem varstva pred požarom in varstva pred utopitvami, pri načrtovanju uporabe prostora, graditvi in prenovi objektov ter usmerjanju posameznih dejavnosti prednostno upoštevajo preventivni ukrepi, s katerimi se preprečuje nastanek nesreče oziroma zmanjšajo njene posledice, pri čemer bo posebna pozornost na vseh področjih namenjena prilagajanju posledicam, ki izhajajo iz ocen tveganj;

-

nadaljnja krepitev poznavanja in razumevanja tveganj nesreč ter zmožnosti obvladovanja tveganj nesreč je zelo pomembna za celostno obvladovanje tveganja nesreč in učinkovito načrtovanje pripravljenosti na nesreče ter odziva nanje. Nadaljnja krepitev obvladovanja tveganj nesreč predvsem na področju preventive ter na področjih preprečevanja, pripravljenosti, odziva in obnove pospešuje skupno delovanje in partnerstvo pri vseh mehanizmih ter institucijah za izvajanje instrumentov, pomembnih za zmanjšanje tveganj nesreč in trajnostni razvoj;

-

nadaljnje posodabljanje in priprava novih ocen ogroženosti ter priprava načrtov zaščite in reševanja na vseh ravneh načrtovanja (organizacije, lokalne skupnosti, država);

-

nadaljevanje dograjevanja in izboljšanje sistemov za opazovanje, obveščanje in alarmiranje ter informacijsko-komunikacijskega sistema ZRP;

-

v procesu digitalizacije na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami program sledi naslednjim ciljem: krajšanje časa intervencij in reševanj v vseh fazah, učinkovita izmenjava podatkov in obveščanje javnosti, nižji stroški ter večja informacijska oziroma kibernetska varnost in prihranki v bruto družbenem proizvodu;

-

nadaljnji razvoj video sistema nadzora nad požari v naravnem okolju na Krasu;

-

nadaljnja krepitev odpornosti posameznika in usmerjanje osebne ter vzajemne zaščite, izvajanje neobveznih oblik usposabljanj za prebivalce prek sodobnih tehnologij in aplikacij ter načrtno in organizirano obveščanje javnosti o nevarnostih;

-

nadaljnje načrtno posodabljanje programov usposabljanja, dopolnjevanje programov usposabljanja z vsebinami s področja sistema vodenja odziva (v nadaljnjem besedilu: SVOD), priprava novih programov usposabljanja glede na vire ogrožanja, analize nesreč in sprememb organizacije in delovanja sil za ZRP, uvajanje sodobnih oblik usposabljanja, zagotavljanje materialnih in kadrovskih pogojev za izvedbo usposabljanj za ZRP in sodelovanje s sorodnimi izobraževalnimi institucijami v tujini;

-

nadaljevale se bodo dejavnosti za zagotavljanje materialnih zmogljivosti za ZRP ter oblikovanje in vzdrževanje državnih rezerv materialnih sredstev ob naravnih in drugih nesrečah ter državnih blagovnih rezerv za ZRP;