TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba zagovornika obdolženega M.K. se kot neutemeljena zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Obdolženec se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Opis kaznivega dejanja torej vsebuje vse abstraktne zakonske znake kaznivega dejanja poslovne goljufije iz prvega odstavka 228. člena KZ-1, zatem pa njihovo konkretizacijo, tudi zakonskega znaka preslepitve, iz katerega je sklepati, da je šlo pri obdolžencu za vedenje oziroma zavest o preslepitvi, ko je prikazoval, da bodo obveznosti izpolnjene, pri tem pa prikrival, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene, kar je razvidno iz navedbe, da je to storil, čeprav je vedel, da gospodarska družba A.U., d.o.o. ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi in računov za najem prostorov in parkirišč ne bo mogla poravnati ter je tako U.P. preslepil in je z njim podpisal navedeni pogodbi.

Obdolženčeva predkaznovanost za istovrstna kazniva dejanja in teža obravnavanega kaznivega dejanja, ob tem ko olajševalnih okoliščin utemeljeno ni ugotovilo, sta sodišču prve stopnje utemeljeno narekovali zaključek, da je edino primerna zaporna kazen v višini, kot jo je izreklo, in ki je po oceni pritožbenega sodišča povsem ustrezno odmerjena. Dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno pred šestimi leti, pa ni takšna tehtna okoliščina, ki bi lahko vplivala na vrsto in višino kazenske sankcije, kot je bila izrečena.