TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Bistveno je, da je prav izvedba obravnavanih poslov (odsvojitve poslovnega deleža in pripojitve) ter s tem zloraba uporabljenih institutov omogočila obravnavane davčne učinke pri tožeči stranki ter na ta način odločilno vplivala na nastanek oziroma povečanje davčnih odhodkov. Enako velja za odhodke iz naslova obresti od izdanih obveznic. Tudi izdajo obveznic s strani tožeče stranke je omogočila prav izvedba obravnavnih poslov (prodaje poslovnega deleža in pripojitve), za katera se ugotavlja, da nista bila izpeljana oziroma sklenjena skladno z namenom, ki jima ga dajeta OZ ozirma ZGD-1. Zato se po presoji sodišča utemeljeno upošteva, da je Pogodba navidezna in da gre pri pripojitvi za zlorabo predpisov, to pa obenem pomeni, da njunih učinkov, ki se odražajo najprej v evidentiranju dobrega imena in izdaji obveznic pri tožeči stranki ter nato v zmanjševanju njenih odhodkov, ni mogoče davčno priznati.

Pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža pomeni zakonit in dopusten način razdelitve premoženja. Ne drži, da je bila sklenjena pogodba tudi realizirana, saj kupnina ni bila plačana na način in v rokih iz pogodbe. Višina kupnine pri tem ne pomeni okoliščine, ki bi bila sporna sama po sebi. Tožbene navedbe, s katerimi tožeča stranka utemeljuje njeno višino, za odločitev niso bistvene, iz istega razloga (kot nebistven za odločitev) pa davčni organ utemeljeno zavrne tudi dokazni predlog tožeče stranke za postavitev izvedenca cenilne stroke. Pač pa je višina kupnine relevantna kot ena od okoliščin, ki kaže na to, da je bila pogodba "zlorabljena" in da pogodbeni stranki že od vsega začetka nista imeli namena, da pogodbo izpolnita na zapisan način, saj kupec - družba C. d.o.o. z ozirom na sredstva, s katerimi je razpolagala (7 500,00 EUR), očitno ni bila sposobna poravnati dogovorjene kupnine (26 860 000 EUR) v pogodbenem roku. V tej zvezi pa se nato pokaže kot relevantna tudi okoliščina, da sta pogodbo sklepala oče in sin in torej povezani osebi ter kot pravilen zaključek, po katerem gre pri obravnavani pogodbi za posel, ki ga nepovezane osebe ne bi sklenile.