TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba spremeni tako, da se zoper obdolženega R.P. po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku

zavrne obtožba,

da je z namenom, da bi preprečil plačilo upnika med prisilno izvršbo, odtujil dele svojega premoženja in s tem upnika oškodoval, s tem, da je

dne 3.6.2003 sklenil s komisionarjem A.s.p. pogodbo o komisijski prodaji svojega vozila Toyota, ki je bil kasneje tudi prodan družbi G.d.o.o., za 367.500,00 SIT,

pri čemer je očitno, da je pogodbo sklenil po datumu 24.4.2003, ko je bila s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba z rubežem njegovih premičnin in je na ta način oškodoval upnika V.H. za delno poplačilo terjatve, in sicer za glavnico v znesku 245.165,00 SIT z zamudnimi obrestmi, saj je del svojega premoženja, glede katerega je bilo predlagano izvršilno sredstvo, prodal družbi G.d.o.o., katere ustanoviteljica je bila M.P., ki je bila tedaj žena R.P.,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 229. člena Kazenskega zakonika.

Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena istega zakona, obdolženčevi potrebni izdatki ter nagrada in potrebni izdatki obdolženčevega zagovornika proračun.

Pravnomočnost sodbe, če je pritožba vložena in sodišče o njej odloči na seji senata, nastopi z dnem, ko sodišče odločitev o pritožbi odpravi pritožniku.