TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe delno spremeni tako, da se sodba v tem delu glasi:

"I. Zavrne se zahtevek, da je odpoved veljavnosti pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 30. 1. 2015 nezakonita, zato je dolžna tožena stranka tožniku zagotoviti vse pravice iz delovnega razmerja po tej pogodbi.

II/1. Zavrne se zahtevek, da je dolžna tožena stranka tožniku plačati 28.406,40 EUR bruto iz naslova osnovnih plač za obdobje od 31. 7. 2019 do 31. 1. 2020 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 31. 7. 2019 do plačila.

II/2. Tožena stranka je dolžna tožniku obračunati bruto 25.743,30 EUR iz naslova spremenljivega dela plače za uspešnost poslovanja in mu izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od neto zneska od bruto zneska 5.616,72 EUR od 1. 4. 2016 do plačila, od neto zneska od bruto zneska 5.616,72 EUR od 23. 6. 2017 do plačila, od neto zneska od bruto zneska 5.616,72 EUR od 16. 8. 2018 do plačila, od neto zneska od bruto zneska 5.616,72 EUR od 24. 7. 2019 do plačila in od neto zneska od bruto zneska 3.276,42 EUR od 31. 1. 2020 do plačila.

Višji zahtevek (plačilo bruto 2.340,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 1. 2020 do plačila in zakonskih zamudnih obresti od 16. 8. 2017 do vključno 15. 8. 2018) se zavrne.

II/3. Tožena stranka je dolžna tožniku plačati 4.088,80 EUR iz naslova neizrabljenega letnega dopusta za leto 2019 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 7. 2019 do plačila.

Višji zahtevek (plačilo zneska 4.241,00 EUR) se zavrne."

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Določba 10. člena jasno kaže, da sta stranki določno uredili vprašanje veljavnosti oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožniku; iz te določbe ne izhaja, da bi tožniku v primeru predčasnega odpoklica lahko trajalo delovno razmerje še vse do poteka polnega mandata - torej za obdobje petih let od imenovanja. Glede na navedeno je zmotno stališče sodišča, da bi tožniku v primeru odpoklica (kot direktorja) s strani pristojnega organa lahko prenehalo delovno razmerje le z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pa še to le iz razloga nesposobnosti.

V trenutku, ko je tožniku delovno razmerje prenehalo, je od poteka referenčnega obdobja za izrabo letnega dopusta za leto 2018 poteklo več kot šest mesecev za prenos, zato je pravica do izrabe za to leto ugasnila.