TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 1. odst. izreka spremeni tako, da se glasi:

"Tožena stranka je dolžna tožniku izplačati glavnico v znesku 634.149,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 2.10.1995 dalje do plačila ter plačati vse prispevke in davke od neto plače, višji obrestni zahtevek se zavrne".

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik je dolžan toženi stranki povrniti 10.000,00 SIT pritožbenih stroškov.

Če je s sodno odločbo ugotovljeno, da delavcu delovno razmerje ni prenehalo in ga je tožena stanka dolžna pozvati nazaj na delo in mu priznati vse pravice iz dela, je o denarnem zahtevku delavca odločeno le po temelju. Taka odločba ni izvršljiva in predstavlja vmesno sodbo. Ker je po temelju že odločeno s sodno odločbo, gre za judikatno terjatev in je tako potrebno glede ugovora zastaranja zahtevka za izplačilo plače po višini uporabiti določbe 379. čl. ZOR, ki določa 10-letni zastaralni rok.

Glede zastaranja obresti je potrebno uporabiti določbe 2. odst. 376. čl. ZOR, ki napotuje na uporabo 372. čl. ZOR in upoštevati 3 letni zastaralni rok.