TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-1470/2018/9 (1312-06) z dne 3. 10. 2018 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Razlog za ugoditev tožbi je v tem, da tožena stranka v obrazložitvi vsaj v minimalno potrebni meri ne napravi dokazne ocene in argumentacije o tem, zakaj tožnik ne izpolnjuje pogojev za subsidiarno zaščito.

Tožena stranka je sicer v zadnjem odstavku na strani 5 odločbe navedla, da tožnik „ni imel prav nobenih težav v smislu preganjanja ali resne škode,“ kar je edina ugotovitev glede subsidiarne zaščite v celotni obrazložitvi izpodbijanega akta, ki pa ne dosega standarda vsaj minimalno obrazložene odločbe.

Tožena stranka bo morala v ponovljenem postopku, če se bo pri obravnavi subsidiarne zaščite oprla na koncept varne izvorne države, tožnika o tem obvestiti, kar v postopku ni storila, zato da bi prosilec vedel, da mora po določbi druge alineje prvega odstavka 62. člena ZMZ-1 izkazati tehtne razloge in po možnosti oziroma potrebi predložiti dokaze, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da Kosovo ob upoštevanju njegovih osebnih okoliščin zanj ni varna država. Tožena stranka tožniku tega pojasnila, da bo uporabila koncept varne izvorne države, ni dala, pa bi morala, da bi tožnik vedel, katera dejstva, okoliščine, dokazi so potrebni za odločitev v zadevi.