TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obdolžencu za kaznivo dejanje po drugem odstavku 311. člena KZ izreče kazen 6 (šest) mesecev zapora.

V preostalem se pritožba okrožnega državnega tožilca, pritožba obdolženčevega zagovornika pa v celoti, zavrneta kot neutemeljeni in v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Zagovornik nima prav, ko oporeka stvarni in krajevni pristojnosti prvostopnega sodišča. V času, ko je bilo storjeno obravnavano kaznivo dejanje, je bila zanj v zakonu zagrožena kazen zapora do treh let. Po 1. točki prvega odstavka 91. člena Zakona o sodiščih (ZS) so za sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katera je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do treh let (razen izjem), pristojna okrajna sodišča. Sprememba KZ, ki je stopila v veljavo po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja (23/4-1999), ob tudi nekoliko spremenjenem opisu kaznivega dejanja zanj sicer predpisuje kazen zapora do petih let, kar ima za posledico, da sedaj o teh kaznivih dejanjih iz drugega in tretjega odstavka 311. člena KZ sodijo okrožna sodišča, vendar opisana sprememba v obravnavani zadevi ne pride v poštev. Po določbi 3. člena KZ se namreč za storilca kaznivega dejanja uporablja zakon, ki je veljal v času ob storitvi kaznivega dejanja, če pa se ta po storitvi spremeni, pa se uporabi zakon, ki je milejši za storilca. Ker je spremenjeni KZ strožji za obdolženca, je pritožba zagovornika, ki stremi za tem, da bi mu sodilo okrožno sodišče, v nasprotju z določbo člena 3 KZ in v škodo obdolženca.