TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obdolženega H.V. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Trditev vložnika zahteve, da je veljavni KZ za obdolženca milejši, ker je nehal veljati predpis, ki je določal očitano kaznivo dejanje - 2.odst. 133.čl. KZ-77, saj ni naštet v 392. čl. KZ, ni utemeljena. Bistveni elementi kaznivega dejanja po 2.odst. 133.čl. KZ-77 so povzeti v določbo 1.odst. 244.čl. veljavnega KZ, kolikor se tičejo opredelitve storilca, področja njegovega delovanja - gospodarske dejavnosti, načina storitve - z zlorabo položaja ali prestopitvijo meje svojih pravic ali opustitvijo svoje dolžnosti, vse z namenom pridobiti premoženjsko korist sebi ali drugemu ali povzročiti premoženjsko škodo. Opustitev izraza "protipravna" premoženjska korist ni dekriminalizacija prejšnje določbe, ampak opustitev pleonazma, ko je v ostalih elementih protipravnost ravnanja in posledice pojmovno zadostno razvidna.