TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno

spremeni:

- v delu, kjer se taksnemu zavezancu nalaga plačilo dolžne takse

tako, da mora taksni zavezanec plačati dolžno takso v znesku 1.950,00

SIT (namesto 41.850,00 SIT)

- v delu, kjer se naroča pristojni organizaciji, pooblaščeni za

plačilni promet, tako, da z razpoložljivega dobroimetja taksnega

zavezanca prenese znesek 18.125,00 SIT (namesto 58.025,00 SIT) na

vplačilni račun sodnih taks.

V preostalem se pritožba tožene stranke zavrne in se v

nespremenjenenem delu potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

 

Do delovnopravne kontinuitete pride takrat, kadar delavec preide k

drugemu delodajalcu brez svoje volje na podlagi enostranske odločitve

delodajalca. O obstoju delovnopravne kontinuitete govori dejstvo, da

delavec tudi po prehodu k novemu delodajalcu še vedno opravlja enako

delo, v istem delovnem okolju, z istimi sredstvi in brez prekinitve

delovnega razmerja. Poleg tega je bila pogodba o zaposlitvi med

tožnikom in toženo stranko sklenjena na podlgi 135. člena ZDR, ki je

v zvezi s sklepanjem veljal le za delavce, ki so že bili v delovnem

razmerju. Delovnopravna kontinuiteta ni nujna posledica formalnega

pravnega nasledstva prejšnjega in novega delodajalca, saj je lahko

podana tudi ob upoštevanju navedenih dejanskih okoliščin.