TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Pravne posledice iz 132. člena ZFPPIPP je treba uporabiti za primer, ko je izvršilni postopek že v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva še v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga.

Sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - priložene menice. V tej fazi postopka lahko izvršilno sodišče v primeru, da dolžnik zoper sklep o izvršbi ugovarja v celoti, sprejme le odločitve, ki so navedene v drugem in petem odstavku 62. člena ZIZ, in sicer razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu in nadaljevanju postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, zavrne ugovor ali pa ugovor zavrže. Drugačne odločitve izvršilno sodišče v tej fazi postopka ne more sprejeti, saj presoja le dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) ter obrazloženost dolžnikovega ugovora.

Upnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep v ničemer ne napada, da dolžnikov ugovor ni bil obrazložen, zaradi česar je pritožbeno sodišče v okviru pravilne uporabe materialnega prava preizkusilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v skladu z drugim odstavkom 53. člena ter v zvezi s 61. členom ZIZ. Ugovor pa je obrazložen takrat, kadar dolžnik v njem zatrjuje tista pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih bi v morebitnem nadaljnjem pravdnem postopku lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka in če za ta dejstva predloži ali predlaga dokaze. Zato je neobrazložen lahko samo takšen ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oz. ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami.