TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožnice se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi:

"1. Odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 11. 2014, ki jo je izdala tožena stranka, je nezakonita.

2. Tožena stranka je dolžna tožnico v roku 15 dni pozvati nazaj na delo in ji za čas od 6. 10. 2014 dalje do vrnitve na delo vpisati delovno dobo v evidenco zaposlitve, ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja ter ji za ves čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati pripadajoče nadomestilo plače kot če bi delala, od njega odvesti vse davke in prispevke, ter ji izplačati ustrezni neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od mesečne zapadlosti dalje do plačila.

3. Tožena stranka je dolžna tožnici v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 344,65 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila."

II. Tožena stranka je dolžna tožnici v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 493,22 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je podana kršitev po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj tožnica več kot 5 dni zaporedoma ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila delodajalca, čeprav bi to morala in mogla storiti. Zmotno pa je uporabilo materialno pravo s tem, ko je ugotovilo, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama tega individualnega delovnega spora ni več mogoče, ker tožnica tožene stranke spornega dne ni obvestila o svoji odsotnosti. V predmetni zadevi pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 ni podan, saj ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče trditi, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (te okoliščine so zlasti: da je tožnica delala z delovnim časom, krajšim od polnega, 4 ure dnevno, da je invalidka III. kategorije, da je bila večji del časa v bolniškem staležu, da je v vseh preteklih primerih odsotnosti zaradi bolniškega staleža toženi stranki pravilno in pravočasno javila svojo odsotnost, da je nadrejena, ob odsotnosti tožnice v spornem času smatrala, da je tožnica v bolniškem staležu). Tožena stranka tudi ni dokazala, da bi nesporočanje tožničine odsotnosti bistveno vplivalo na delovni proces pri toženi stranki. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.