148. Odlok o pristaniščih
Na podlagi 180. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/2000, 30/2001 in 29/2003 ter Uradni list RS, št. 90/05, 67/06 in 39/08)
R A Z G L A Š A M O D L O K
o pristaniščih
Koper, dne 18. decembra 2009
Župan Mestne občine Koper Boris Popovič l.r.
Na podlagi tretjega odstavka 35. člena in drugega odstavka 47. člena Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 120/06, PZ-UPB2), drugega odstavka 3. člena in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4, 29/07, 58/07, 16/08, 17/08) in na podlagi 27. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00, 30/01, 29/03 in Uradni list RS, št. 90/05, 67/06 in 39/08) je Občinski svet Mestne občine Koper na seji dne 17. decembra 2009 sprejel
Z odlokom o pristaniščih (v nadaljevanju: odlok) se določajo pristanišča v Mestni občini Koper (v nadaljevanju: občina), njihova namembnost, način upravljanja in izvajanje obvezne lokalne gospodarske javne službe upravljanja pristanišč (v nadaljevanju: javna služba) z vsemi sestavinami gospodarske javne službe.
2. člen
(uporabljeni pojmi in kratice)
(1)
Naslednji izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določen s Pomorskim zakonikom:
-
pristaniška infrastruktura;
-
turistično pristanišče;
-
vpisnik morskih čolnov.
(2)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
-
kategorija priveza označuje priveze enake namembnosti in dolžine v posamičnem pristanišču, v skladu s sistemizacijo privezov iz Pravilnika o pristaniščih (v nadaljevanju: pravilnik),
-
odlok je Odlok o pristaniščih Mestne občine Koper, kolikor ni drugače določeno;
-
plovno območje čolna je kategorija, ki je za posamezni čoln opredeljeno v vpisniku morskih čolnov;
-
pogodba o uporabi priveza je pogodba med upravljavcem in uporabnikom priveza s katero uredita medsebojna pravna razmerja;
-
pravilnik je Pravilnik o krajevnih pristaniščih;
-
pristojni organ je organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe;
-
privez je prostor na morju in priobalni prostor, ki je skupaj s pomožnimi napravami namenjen privezovanju plovil;
-
prosilec je oseba katera vloži vlogo za pridobitev stalnega priveza v uporabo;
-
seznam prosilcev je seznam vseh prosilcev za pridobitev stalnega priveza v uporabo;
-
uporabnik je po tem odloku uporabnik priveza, uporabnik plovila ali druga oseba, ki uporablja pristanišče, pristaniško infrastrukturo ali pristaniške storitve, razen če iz besedila odloka ne izhaja, da se izraz nanaša na posameznega uporabnika priveza;
-
uporabnik plovila je oseba, ki je lastnik plovila ali imetnik pravice uporabe plovila ali voditelj plovila, katerega plovilo se nahaja na območju pristanišča;
-
uporabnik priveza je oseba, ki ima na območju pristanišča pravico uporabe priveza;
-
upravljavec pristanišča je po tem odloku izvajalec javne službe v pristanišču;
-
vloga je vloga za pridobitev pravice uporabe stalnega priveza, razen če iz besedila odloka ne izhaja, da se izraz nanaša na drugačno vlogo.
(3)
Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
-
PZ je Pomorski zakonik (Uradni list RS, št. 120/06, PZ-UPB2);
-
ZGJS je Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06);
-
ZOZP je Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 93/07, ZOZP-UPB3).
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
3. člen
(opravljanje javne službe v pristanišču)
Opravljanje javne službe upravljanja pristanišč, ki uporabnikom zagotavlja uporabo javnih dobrin je obvezna lokalna gospodarska javna služba, ki jo za vsa pristanišča iz 4. člena odloka zagotavlja javno podjetje Komunala Koper d.o.o. – s.r.l..
Po tem odloku so pristanišča na območju občine:
1.
koprsko mestno pristanišče,
3.
mandrač v ustju Badaševice,
5.
pomol »Adria« Ankaran,
6.
območje pomola Sv. Katarine.
5. člen
(obseg in namembnost pristanišč)
(1)
Posamezna pristanišča iz 4. člena imajo naslednji obseg in namembnost kopnega in vodnega dela:
1. koprsko mestno pristanišče:
namembnost: mestno pristanišče, namenjeno za javni
promet potnikov in blaga ter privezu,
vzdrževanju in shranjevanju plovil;
a. kopni del: obsega območje novega pomola (parc. št. 3/15
k.o. Morje), pomol ob starem mandraču, pomol
mejnega prehoda (parc. št. 23 k.o. Koper) s
posebej opredeljenim območjem za privez
plovil za upravne namene, ter območjem
obalnega zidu, širine 1 m na vsem območju
pristanišča od zunanjega roba pomola novega
mandrača ob stari Semedelski cesti do
območja opredeljenega za ribiško dejavnost;
b. vodni območje novega mandrača (parc. št. 3/2 k.o.
prostor: Morje), območje starega mandrača (parc. št.
26 k.o. Koper) in pas širine 50 m, ki poteka
zahodno vzporedno z novim pomolom in se
zaključi na valobranu ter zajema celotno
območje do obale.
2. ribiško pristanišče:
namembnost: ribiško pristanišče je namenjeno ribičem za
opravljanje ribiške dejavnosti;
a. kopni del glavni pomol - valobran, posebej označeni
prostor za vzdrževanje plovil ter območje
obalnega zidu, širine 1 m na območju
pristanišča od roba območja opredeljenega za
privez plovil za upravne namene ob pomolu
mejnega prehoda do ograje mestnega kopališča
ob Kopališki ulici;
b. vodni obsega območje na severozahodu, pas širine
prostor: 50 m od obale oziroma pomola od meje
mestnega kopališča do točke, 50 m od glave
valobrana – pomola proti jugozahodu, od te
točke pa območje med pristaniškimi objekti
oziroma obalo in linijo proti jugozahodu, ki
se dotika kopnega na točki, 50 m oddaljeni
od korena pomola mejnega prehoda in njenega
pripadajočega območja.
3. mandrač v ustju Badaševice:
namembnost: pristanišče oziroma mandrač, namenjen
privezu, vzdrževanju in shranjevanju plovil;
a. kopni del: zgrajeni zid ob obeh razširitvah struge do
izliva Badaševice v morje ter površina do
notranjega roba visokovodnega nasipa oziroma
do zgrajenega pločnika za pešce na južni
strani mandrača, vključno s parkirnim
prostorom na jugozahodnem delu mandrača;
b. vodni zajema tok Badaševice v okviru meja kopnega
prostor: dela pristanišča ter morsko površino ob
ustju Badaševice znotraj polkrožne linije z
polmerom 50 m in osjo na sredini mosta za
pešce ob izlivu Badaševice.
4. mandrač Valdoltra:
namembnost: pristanišče oziroma mandrač, namenjen
privezu, vzdrževanju in shranjevanju plovil;
a. kopni del: območje med mejo parcele 842 k.o. Oltra
(Bolnišnica Valdoltra) in morsko obalo s
pomolom, obalnim zidom in skalometom ter
cesto v smeri od pomola proti severozahodu
do prvega ovinka v desno, natančneje do
podaljška linije severne stene tam
postavljenega objekta na parceli št. 842
k.o. Oltra, prislonjenega na mejo parcele;
b. vodni zajema 100 m širok pas od korena pomola
prostor: (začetka skalometa ter okoli pomola do
linije, ki poteka vzporedno s pomolom v
višini zidu, s katerim je ločena površina
pomola od površine Bolnišnice Valdoltra.
5. pomol »Adria« Ankaran:
namembnost: pristanišče, namenjeno za javni promet, v
katerem se izvaja prevoz potnikov;
a. kopni del: pomol in neposredni del kopnega prostora;
b. vodni zajema 50 m širok pas v vse smeri okoli
prostor: pomola.
6. območje pomola Sv. Katarine:
namembnost: pristanišče oziroma mandrač, namenjen
privezu, vzdrževanju in shranjevanju plovil;
a. kopni del: pomol, brežino, namenjeno privezom, s
pripadajočim kopnim delom in prostorom za
vzdrževanje in shranjevanje plovil;
b. vodni zajema akvatorij vzhodno in južno od pomola
prostor: do obale in baražnega nasipa
ter 10 m širok pas akvatorija zahodno od
pomola s podaljškom njegove zunanje linije
do baražnega nasipa.
(2)
Prostor na kopnem, namenjen vzdrževanju in shranjevanju plovil, ki je vključen v opisani kopni del po prvem odstavku ali je posebej določen, imajo pristanišča iz točk 1, 2, 3 in 6 prvega odstavka tega člena.
Upravljavec, uporabniki pristanišč in druge osebe pristanišča uporabljajo samo za namene, opredeljene v 5. členu tega odloka, uporaba v druge namene je možna le s soglasjem pristojnega organa.
(1)
Izvajalec javne službe mora organizirati delovanje pristanišča tako, da zagotavlja varno plovbo, varen privez plovil in varstvo okolja in voda ter zagotavlja dejavnosti, ki so potrebne za nemoteno uporabo pristanišča, za opredeljeni namen.
(2)
V pristaniščih je prepovedano vsako dejanje, ki bi ogrožalo varnost ljudi in plovnih objektov, ali s katerimi bi se poškodovalo obalne ali druge pristaniške naprave in objekte.
III. UPRAVLJANJE PRISTANIŠČ
V pristanišču mora izvajalec zagotoviti izvajanje naslednjih gospodarskih javnih služb:
-
redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture,
-
redno zbiranje odpadkov s plovil in zagotovitev pogojev za odlaganje odpadkov s plovil ter odpadnih olj v pristaniščih, razen v primeru, ko to storitev izvaja z zakonom pooblaščeni izvajalec.
9. člen
(redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture)
(1)
Upravljavec mora redno vzdrževati pristaniško infrastrukturo v pristaniščih iz tega odloka in jo občasno obnavljati, vse s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika.
(2)
Redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture pomeni ohranjanje pristaniške infrastrukture v stanju, ki je potrebno za nemoteno opravljanje pristaniških dejavnosti.
(3)
Obnavljanje pristaniške infrastrukture obsega zamenjavo dotrajanih delov in naprav te infrastrukture ali izvedbo drugih potrebnih obnovitvenih del, kadar posamezni del pristaniške infrastrukture zaradi obrabe ali iz drugega razloga ne omogoča več normalne rabe brez obnovitvenih posegov.
(4)
Redno vzdrževanje akvatorija vključuje vzdrževanje obstoječih globin celotnega akvatorija pristanišča.
(5)
Način in obseg izvajanja vzdrževalnih del iz prejšnjega odstavka se opredeli z vsakokratnim letnim planom izvajanja gospodarske javne službe. Letni plan potrdi in sprejme župan.
10. člen
(redno zbiranje odpadkov s plovil)
Javna služba rednega zbiranja odpadkov s plovil obsega:
-
redno prevzemanje odpadkov s plovil;
-
nameščanje potrebnih pristaniških zmogljivosti za prevzem odpadkov s plovil v skladu s predpisom, ki ureja pristaniške zmogljivosti za prevzem odpadkov in ostankov tovora s plovil;
-
ločeno zbiranje in skladiščenje prevzetih odpadkov s plovil z uporabo pristaniških zmogljivosti za prevzem odpadkov in ostankov tovora s plovil;
-
oddaja zbranih odpadkov s plovil v obdelavo zaradi ponovne uporabe, recikliranja ali odstranjevanja ostankov predelave v skladu s predpisi na področju varstva okolja, ki urejajo ravnanje z odpadki;
-
obveščanje javnosti in uporabnikov o načinu oddajanja odpadkov in ostankov tovora s plovil.
11. člen
(pogoji izvajanja rednega zbiranja odpadkov s plovil)
Izvajanje gospodarske javne službe rednega zbiranja odpadkov s plovil mora potekati tako, da se zagotavlja za uporabnike storitev javne službe stalna in pravočasna storitev.
12. člen
(obveznosti upravljavca pristanišč)
(1)
Upravljavec mora pri izvajanju javne službe:
1.
vzdrževati red in organizirati delovanje pristanišča tako, da zagotavlja varno plovbo, v skladu z namembnostjo pristanišča;
2.
vzdrževati pristaniško infrastrukturo in objekte ter naprave na način, da se ne ogroža varnost plovbe, ljudi in premoženja;
3.
zagotoviti dostop in uporabo pristanišča v skladu s predpisi in zmogljivosti pristanišča, vsem pod enakimi pogoji;
4.
zagotavljati varno in primerno vzdrževanje globine na mestih za pristajanje in vplutje plovil;
5.
zagotoviti odlaganje in odvoz odpadkov in odpadnih tekočin s plovil tako, da na območju pristanišča namesti posebej označene posode ali zabojnike na posebej označenih in opremljenih mestih;
6.
odstraniti poškodovana, nasedla, potopljena plovila in odpadke ali predmete, ki predstavljajo nevarnost onesnaženja ali lahko ogrozijo varnost plovbe;
7.
obveščati pristojne nadzorne in druge službe ali organe o kršitvah pravnih predpisov (onesnaženje, nevarnosti, škode …);
8.
na primeren način informirati uporabnike o dejavnostih v pristanišču, ki so vezane na opravljanje javne službe (oglasna deska …);
9.
na vidnem mestu objaviti urnik fizične prisotnosti upravljavca v pristanišču in način njegove dosegljivosti;
10.
v primerih višje sile v pristanišču (neurja, izredni naravni pojavi in drugih izredni dogodki) zagotoviti fizično prisotnost, pomoč, obveščanje pristojnih reševalnih služb in pristojnih organov ter ustrezno ukrepati.
(2)
Upravljavec mora poleg obveznosti iz prejšnjega odstavka:
1.
upoštevati državne načrte upravljanja z vodami;
2.
pripraviti predlog plana javne službe za naslednje leto do 30. novembra tekočega leta in ga posredovati pristojnemu organu ter v sodelovanju z njim pripravljati srednjeročne in dolgoročne programe investicij;
3.
po pooblastilu občine in v sodelovanju s pristojnimi službami izvajati razvojne naloge za potrebe upravljanja in sodelovati pri načrtovanju nove občinske pristaniške infrastrukture, vključno z načrtovanjem izgradnje novih pristanišč;
4.
voditi kataster pristanišč usklajen z občinskim geografskim sistemom ter evidenco uporabnikov v skladu s tem odlokom;
5.
pripraviti zaključno poročilo o delovanju javne službe do konca junija tekočega leta za preteklo leto;
6.
pripraviti predlog pravilnika;
7.
odločati o uporabi prostora za vzdrževanje in shranjevanje plovil v pristanišču;
8.
sprejemati prijave in voditi evidenco prejetih vlog prosilcev za pridobitev priveza, ki ga upravlja;
9.
sklepati pogodbe o privezih in začasnih privezih z uporabniki ter odločati o začasni uporabi pristanišča, v skladu z odlokom;
10.
voditi postopek ponudbe priveza, sklenitve pogodbe in oddaje priveza prosilcu;
11.
odločati o začasni zamrznitvi statusa uporabnika priveza;
12.
voditi evidence privezov, začasnih in dnevnih privezov ter uporabnikov;
13.
vzpostavljati pogoje za uresničevanje pravic in obveznosti v vzajemnem razmerju med lastnikom pristaniške infrastrukture in uporabniki;
14.
izpolnjevati vse druge obveznosti, ki jih za pristanišča predpisujejo veljavni predpisi.
O privezih in pristaniški infrastrukturi vodi upravljavec pristanišča kataster.
Kataster vsebuje podatke o privezih in pristaniški infrastrukturi ter tehničnih lastnostih teh naprav, in sicer mora vsebovati naslednje podatke:
-
identifikacijska številka priveza oziroma pristaniške infrastrukture,
-
tehnične lastnosti priveza (dolžina, širina, priključek voda/elektrika ipd.),
-
ime in priimek ali naziv uporabnika priveza,
-
označba čolna ali identifikacijski znak čolna, če gre za čoln, ki ni vpisan vpisnik čolnov po Pomorskem zakoniku oziroma predpisu, ki bi ga nadomestil,
-
podatek o tem ali se privez uporablja na podlagi prednostne pravice, v skladu z določili odloka,
-
datum sklenitve pogodbe o uporabi priveza in identifikacijska številka pogodbe,
-
lokacija priveza oziroma pristaniške infrastrukture (po veljavnem koordinatnem sistemu),
-
število vseh privezov oziroma objektov in naprav pristaniške infrastrukture.
Kataster se vodi atributno in grafično v obliki računalniškega zapisa. Podrobnejša vsebina in način vodenja podatkov katastra se določi s pravilnikom.
Računalniški zapis katastra mora biti združljiv in skladen z občinskim informacijskim sistemom.
Kopijo ažurnih podatkov izroča izvajalec javne službe občini periodično, vendar najmanj enkrat letno.
V primeru novogradenj privezov oziroma objektov in naprav pristaniške infrastrukture, ki so predmet javne službe, kataster teh objektov in naprav zagotavlja občina in ga posreduje izvajalcu javne službe.
V primeru, da se način opravljanja javne službe spremeni, je izvajalec javne službe dolžan izročiti kataster, v celoti, občini.
Izvajalec javne službe je dolžan s katastrom ravnati kot s podatki, za katere velja poslovna tajnost in jih sme posredovati samo za namene in potrebe, za katere izda soglasje občine.
(1)
Izvajanje javne službe v pristanišču natančneje ureja Pravilnik o pristaniščih (v nadaljevanju: pravilnik), ki ga sprejme župan na predlog izvajalca javne službe.
(2)
Pravilnik določa način izvrševanja ali ureja:
1.
pravila o sistemizaciji privezov,
2.
pravila privezovanja plovil,
3.
pogoje in merila za pridobitev pravice uporabe trajnega priveza,
4.
vsebino pogodbe o privezu,
5.
način in pogoje uporabe prostorov za vzdrževanje in shranjevanje plovil,
6.
način in pogoje uporabe prostorov za vzdrževanje in shranjevanje ribiške opreme in orodij,
