TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Pri osebnem razgovoru z dne 12. 4. 2023 je tožnik potrdil, da je vzel oblačilo v trgovini Hervis in da se zaveda, da predstavlja tatvina kaznivo dejanje. Potrdil je, da je razumel, da predstavlja vnašanje ukradenih predmetov in prepovedanih substanc v azilni dom hujšo kršitev hišnega reda. Pri osebnem razgovoru dne 17. 4. 2023 pa je povedal, da je prijatelju pomagal pri pretepu. Ob tej priložnosti je bil tudi soočen z uradno osebo, ki mu je povedala, da ga je videla, da je on napadel sostanovalca. Pri razgovoru dne 18. 4. 2023 pa je povedal, da je Maročan Mohammed ukradel vse telefone in da je mlajši fant to povedal. Potem je še rekel, da je šel do varnostne službe in jim povedal, da ga je pretepel, da ga je tepel z rokami in s košom za smeti. Glede na vse navedeno sodišče meni, da je tožena stranka pravilno sklepala, da so podane okoliščine za omejitev gibanja iz 4. točke prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.

Tožnik težko popravljivo škodo utemeljuje s tem, da se v Centru za tujce slabo počuti, da s težavo prenaša omejitev osebne svobode, da omejitev osebne svobode predstavlja težko popravljivo škodo že samo po sebi in da se težko popravljiva škoda z vsakim dnem le še povečuje. Tako zatrjevana škoda je po presoji sodišča zgolj na splošno opredeljena. Zgolj navedba o tem, da mu je poseženo v osebno svobodo in se slabo počuti, ne odstopa od običajnih pripomb pridržanih prosilcev za mednarodno zaščito. Ker težko popravljiva škoda po presoji sodišča ni izkazana, je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Če bi sodišče ugodilo zahtevi za izdajo začasne odredbe ob hkratni zavrnitvi tožbe, bi bila taka sodna odločba sama s seboj v nasprotju, saj ne more sodišče hkrati potrditi utemeljenost sklepa o omejitvi gibanja in obenem odločiti, da se omejitev gibanja preneha izvajati.