TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v:

- I/1. točki izreka glede odločitve, da je bila tožeča stranka v delovnem razmerju pri toženi stranki od 20. 1. 2022 do 23. 3. 2022,

- I/2. točki izreka glede odločitve o trajanju delovnega razmerja od 20. 1. 2022 do 23. 3. 2022,

- I/3. točki izreka glede odločitve, da je tožena stranka dolžna tožečo stranko prijaviti v socialna zavarovanja za čas od 20. 1. 2022 do 23. 3. 2022, ji za ta čas urediti vpis delovne dobe pri matični evidenci ZPIZ in ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja,

- I/4. točki izreka glede odločitve, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za čas od 20. 1. 2022 do 23. 3. 2022 obračunati znesek bruto plače, in sicer v sorazmerni višini od zneska 1.169,19 EUR za mesec januar 2022, v višini 1.169,19 EUR za mesec februar 2022 in v višini 1.169,19 EUR za mesec marec 2022, ter ji izplačati neto zneske, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. dne v posameznem mesecu do plačila,

- I/5. točki izreka glede odločitve, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki obračunati denarno povračilo v višini 5.237,97 EUR bruto ter ji izplačati pripadajoči neto znesek v roku 8 dni po pravnomočnosti sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od neto zneska od devetega dne po pravnomočnosti sodbe do plačila.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka za čas po 19. 1. 2022 dolžna tožniku priznati delovno razmerje s pripadajočimi pravicami in mu plačati denarno povračilo iz 118. člena ZDR-1 nad zneskom 2.338,38 EUR. Zoper ta del sodbe se tožnik ni pritožil, zato je postal pravnomočen. Ker je sodišče prve stopnje o tem tožbenem zahtevku v ponovljenem sojenju ponovno odločilo, je storilo kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (res iudicata), na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Bistvenega pomena je, da je ob upoštevanju ugotovitev, ki izhajajo iz predhodne obrazložitve sodbe (tako izpovedb prič, neobstoja obrazca o odobritvi dopusta …), tudi po presoji pritožbenega sodišča prepričljivejši zaključek, da tožniku dopust ni bil odobren.