Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja

554. Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja

Številka: U-I-16/21-11

Datum: 18. 2. 2021

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Konfederacije novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost, Ljubljana, in drugih, ki jih zastopa Iztok Ščernjavič, odvetnik v Domžalah, na seji 18. februarja 2021

s k l e n i l o:

1.

Izvrševanje tretjega, četrtega in petega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 52/16, 81/19 in 203/20) ter 156.a člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08 in 203/20) se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.

2.

Do končne odločitve Ustavnega sodišča se zadrži učinkovanje vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi, izdanih na podlagi tretjega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih in prvega odstavka 156.a člena Zakona o javnih uslužbencih.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.

Predlagatelji izpodbijajo 21. in 22. člen Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20 – v nadaljevanju ZIUPOPDVE). Zatrjujejo neskladje izpodbijanih določb z načeloma jasnosti in določnosti predpisov ter varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave, s prepovedjo diskriminacije na podlagi spola in na podlagi gmotnega stanja iz prvega odstavka 14. člena Ustave ter z 8. in 66. členom Ustave. Predlagatelji zatrjujejo tudi zlorabo nujnega zakonodajnega postopka.

2.

Predlagatelji v utemeljitev ogroženosti pravic delavcev navajajo, da je zakonodajalec izpodbijano ureditev, ki pomeni korenito sistemsko spremembo delovnopravne zakonodaje, sprejel brez javne razprave in socialnega dialoga. Z očitno zlorabo nujnega zakonodajnega postopka in interventne zakonodaje naj bi tudi onemogočil zakonodajni referendum. Navajajo, da je na podlagi izpodbijane ureditve nadaljnji obstoj pogodbe o zaposlitvi po delavčevi izpolnitvi upokojitvenih pogojev izključno v rokah delodajalca. Ker se omogoča arbitrarnost odločitve, naj bi obstajala velika nevarnost, da bo odpoved temeljila na osebnih okoliščinah, kot so na primer spol, invalidnost, osebno prepričanje, kar naj bi še posebej veljalo za javni sektor. Delavci, ki so izpolnili upokojitvene pogoje, naj bi bili od trenutka uveljavitve ZIUPOPDVE, že izpostavljeni stalnemu trajnemu (časovno neomejenemu) pritisku neutemeljene (neobrazložene) odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki naj bi posegala vsaj v njihovo pravico do osebnega dostojanstva. Obravnavani naj bi bili kot objekt oziroma strošek in ne več kot subjekt delovnega razmerja. Izpodbijana ureditev naj bi onemogočala učinkovito sodno varstvo delavca. V odsotnosti delodajalčeve utemeljitve naj bi bilo sodno varstvo nujno omejeno zgolj na preverjanje izpolnjevanja upokojitvenih pogojev in morebitno uveljavljanje protiustavnosti takšne rešitve. Predlagatelji menijo, da je treba upoštevati, da je nevarnost odpuščanja na podlagi izpodbijanih določb ZIUPOPDVE realna in konkretna. Število delavcev, ki izpolnjujejo te pogoje, naj bi po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZPIZ) znašalo približno 9.000. Prilagajo tudi dva primera izračunov vpliva izpodbijane ureditve na višino pokojnine in odmernega odstotka. Čeprav izpodbijana ureditev odpuščenim delavcem ne preprečuje, da si poiščejo novo zaposlitev, pa to ne pomeni, da njihove delavske pravice niso ogrožene. Možnost nove zaposlitve za delavce, prizadete z izpodbijanima določbama ZIUPOPDVE, je po mnenju predlagateljev bolj ali manj hipotetična.