Kolektivna pogodba za gozdarstvo Slovenije

2426. Kolektivna pogodba za gozdarstvo Slovenije

Na podlagi 114. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93) ter po opravljenih pogajanjih sta pogodbeni stranki sklenili

KOLEKTIVNO POGODBO
za gozdarstvo Slovenije

I. STRANKI KOLEKTIVNE POGODBE

1. člen

To kolektivno pogodbo skleneta:

-

Združenje delodajalcev gozdarstva Slovenije (Splošno združenje gozdarstva Slovenije) kot zastopnik izvajalskih gozdarskih podjetij v imenu delodajalcev,

-

Sindikat gozdarstva Slovenije (ZSSS) – Republiški odbor kot zastopnik večine delavcev, zaposlenih v gozdnogospodarskih podjetjih Slovenije.

II. VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE

2. člen

Ta pogodba velja za vsa izvajalska gozdarska podjetja in vse delodajalce, člane in nečlane Splošnega združenja gozdarstva, ki trajno ali občasno opravljajo delo v gozdovih na območju Republike Slovenije.

Ta kolektivna pogodba velja tudi za vse zasebne delodajalce, ki opravljajo delo v gozdovih na območju Republike Slovenije.

Kolektivna pogodba velja za vse delavce zaposlene pri delodajalcih iz prvega in drugega odstavka tega člena, ne glede na to ali so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom. Velja tudi za učence in študente v proizvodnem delu in na praksi.

Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili ne veljajo določila od 88. člena do 106. člena te kolektivne pogodbe. Druge določbe pa veljajo, če ni njihova uporaba izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.

3. člen

Ta pogodba začne veljati s prvim dnem naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31. decembra 1995.

Objavi se v Uradnem listu Republike Slovenije.

Vsaka stranka lahko kolektivno pogodbo odpove pisno, najkasneje tri mesece pred potekom njene veljavnosti. Če kolektivna pogodba v tem roku ni odpovedana, se podaljša vsako leto za eno leto.

Tarifna priloga, ki je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb 88. člena do 105. člena, velja do 31. decembra 1994. Tarifna pogodba se sprejme vsako leto najkasneje do 30. 11. za naslednje leto. Če se ne sprejme v tem roku, se veljavnost tarifne priloge podaljša za naslednje leto.

III. PRAVICE IN OBVEZNOSTI ORGANIZACIJE OZIROMA DELODAJALCA IN DELAVCEV

4. člen

Razvrstitev del

Delovna mesta oziroma poklici se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest. Za gozdarstvo značilna delovna mesta oziroma poklici so razvrščeni od II. do VII. tarifnega razreda (stolpec "B").

+-------+------------------+-----+-----------------------------+
|       |A                 |     |B                            |
+-------+------------------+-----+-----------------------------+
|I.     |Enostavna dela    |I.   |Ni tipičnega dela            |
+-------+------------------+-----+-----------------------------+
|II.    |Manj zahtevna dela|II.  |Pomožni delavec v gozdarstvu |
+-------+------------------+-----+-----------------------------+
|III.   |Srednje zahtevna  |III. |Sekač, gojitelj              |
|       |dela              |     |                             |
+-------+------------------+-----+-----------------------------+
|IV.    |Zahtevna dela     |IV.  |Gozdar-gojitelj, sekač-      |
|       |                  |     |traktorist                   |
|       |                  |     |mehanik-voznik gozdarskega   |
|       |                  |     |kamiona                      |
+-------+------------------+-----+-----------------------------+
|v.     |Bolj zahtevna dela|V.   |Gozdarski delovodja          |
+-------+------------------+-----+-----------------------------+
|VI.    |Zelo zahtevna dela|VI.  |Operativni vodja proizvodnje |
+-------+------------------+-----+-----------------------------+
|VII.   |Visoko zahtevna   |VII. |Vodja organizacijske enote   |
|       |dela              |     |                             |
+-------+------------------+-----+-----------------------------+
|VIII.  |Najbolj zahtevna  |VIII.|Ni tipično gozdarskega dela  |
|       |dela              |     |                             |
+-------+------------------+-----+-----------------------------+
|IX.    |Izjemno pomembna, |IX.  |Ni tipično gozdarskega dela  |
|       |najbolj zahtevna  |     |                             |
|       |dela              |     |                             |
+-------+------------------+-----+-----------------------------+

Organizacija oziroma delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o organizaciji in sistematizaciji vseh delovnih mest oziroma o njegovih spremembah in dopolnitvah pridobiti in obravnavati mnenja sindikatov in se do tega mnenja pisno opredeliti.

5. člen

Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja

Poleg z zakonom določenih pogojev za sklenitev delovnega razmerja morajo delavci, ki bodo opravljali dela sekača, traktorista, žičničarja, minerja, strojnika gradbene mehanizacije, vrtalca in šoferja gozdarskega kamiona izpolnjevati še naslednje pogoje:

-

starost najmanj 18 let oziroma 21 let za minerja,

-

starost manj kot 35 let, če doslej takšnega dela še ni opravljal,

-

opravljen specialistični zdravniški pregled medicine dela,

-

delovna in varnostna usposobljenost (izpit po programu za predvidena dela).

6. člen

Objava delovnega mesta

Delavec se sprejme v delovno razmerje na osnovi oglasa ali razpisa.

Oglas se objavi v sredstvih javnega obveščanja ali v uradnih prostorih pristojne službe za zaposlovanje.

Izjemoma, v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon se lahko sklene delovno razmerje tudi brez oglasa ali razpisa.

Rok za prijavo na oglas traja najmanj 8 dni.

7. člen

V objavi oziroma razpisu je potrebno navesti:

-

naziv delovnega mesta,

-

čas za katerega se sklepa delovno razmerje,

-

posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja,

-

trajanje poskusnega dela,

-

rok za prijavo kandidata,

-

rok v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri.

8. člen

Pri izboru se upoštevajo samo pravočasno prispele prijave. Če kandidat ne predloži zahtevanih dokumentov, oziroma so ti nepopolni, se njegova vloga ne obravnava.

9. člen

O rezultatih objave morajo biti prijavljeni kandidati pisno obveščeni v roku 30 dni po preteku roka za prijavo.

V roku 30 dni od prejema pisnega obvestila ima zavrnjeni kandidat pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira. V tem roku ima pravico do ugovora.

O sklepu na ugovor mora biti kandidat obveščen v 15 dneh od vložitve ugovora.

10. člen

Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in opravijo izbiro med kandidati

Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme poslovodni organ.

Izbiro med kandidati opravi poslovodni organ, ali organ določen s splošnim aktom organizacije oziroma delodajalec.

11. člen

Prenos pooblastil

Poslovodni organ lahko prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v organizacijah z več kot 50 zaposlenimi delavci.

Vsa pooblastila za odločanje o vseh pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev (splošno pooblastilo), o katerih lahko odloča poslovodni organ, se lahko prenesejo na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj.

Pred prenosom pooblastil iz drugega odstavka tega člena je poslovodni organ dolžan zahtevati mnenje sindikatov v zvezi s prenosom pooblastil.

12. člen

Pogodba o zaposlitvi

S pogodbo o zaposlitvi delavec in organizacija oziroma delodajalec uredita naslednja vprašanja:

-

sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,

-

delovno mesto, oziroma delovne naloge za katere se sklepa delovno razmerje ter tarifni in plačilni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno

-

poskusno delo,

-

pripravništvo,

-

kraj opravljanja dela,

-

delovni čas, počitek, odmor in dopust,

-

ukrepe za posebno varstvo,

-

izobraževanje,

-

osnovna plača, dodatki in nadomestila,

-

način ugotavljanja delovne uspešnosti,

-

način spreminjanja pogodbe,

-

druge pravice in obveznosti organizacije oziroma delodajalca in delavca.

Za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze lahko pogodba o zaposlitvi vsebuje konkurenčno klavzulo.

Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivne pogodbe, ki določa njegove pravice in obveznosti.

Organizacija oziroma delodajalec mora kolektivno pogodbo hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.

Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v kolektivno pogodbo, organizacija oziroma delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

13. člen

Predhodni preizkus znanja in poskusno delo

Organ, ki odloča o sprejemu delavca v delovno razmerje lahko določi preizkus znanja in poskusno delo.

Preizkus znanja se opravi pred sklenitvijo delovnega razmerja na način kot ga določi organ iz prvega odstavka tega člena.

14. člen

Poskusno delo se določi s sistematizacijo delovnih mest.

Poskusno delo ne sme trajati dlje kot je določeno v objavi.

Poskusno delo traja:
– za dela od I. do III. skupine največ                    1 mesec
– za dela IV. skupine največ                              2 meseca
– za dela V. skupine največ                               3 mesece
– za dela VI. in VII. skupine največ                      6 mesecev

Oceno o uspešnosti poskusnega dela sprejme organ iz prvega odstavka 13. člena. Če je ta negativna, izda sklep o prenehanju delovnega razmerja. Sklep mora biti delavcu vročen najkasneje zadnji dan poskusnega dela. Zoper sklep lahko delavec vloži zahtevo za varstvo pravic.

Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pisno odpoved.

15. člen

Pripravništvo

Pripravniška doba traja največ:
– za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe          6 mesecev
– za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe                9 mesecev
– za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe               12 mesecev

Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

Za delovna mesta oziroma opravila in naloge gozdarskih delavcev je pripravništvo obvezno. Pretežni del pripravništva se opravi na terenu. Delo pripravnika vodi mentor po programu, ki je izdelan za gozdarstvo.

Mentor mora imeti najmanj takšno izobrazbo kot jo ima pripravnik.

16. člen

Pripravniška doba se lahko skrajša največ za polovico, če skrajšanje predlaga mentor in če je pripravnik uspešno opravil pripravniški izpit.

Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela VII. stopnje najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

Delavcu pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa, čas pripravništva podaljša največ za tri, štiri ali šest mesecev glede na stopnjo strokovne izobrazbe.

17. člen

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

Ob zaključku pripravniške dobe pripravnik opravi pripravniški izpit. Ta vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja za katerega se je usposabljal.

Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ni opravil izpita.

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela (23. člen zakona o delovnih razmerjih)

18. člen

Poslovodni organ lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu.

Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta h katerim je razporejen.

Delavec ima pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek.

O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat. Postopek je javen.

Poslovodni organ opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o ugotovitvah poslovodnega organa. O tem razgovoru se vodi zapisnik. Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnosti oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor na organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji. Ugovor zadrži izvršitev sklepa.

Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta izreče organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom.

Organ določen s statutom oziroma splošnim aktom ne sme izreči delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.

19. člen

Razporejanje delavcev

Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti in opredelitvi iz njegove pogodbe o zaposlitvi v naslednjih primerih:

-

v primerih višje sile, ki je nastopila ali se neposredno pričakuje (plaz, snegolom, vetrolom, požar, povodenj in druge elementarne nesreče),

-

kadar gre za reševanje človeških življenj in zdravja,

-

ob nenadnih okvarah delovnih naprav in materiala,

-

zaradi nadomeščanja nenadno odsotnega delavca,

-

če delavec začasno na svojem delovnem mestu nima dela.

V teh primerih prejema delavec enako plačo kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo za delovno mesto na katero je razporejen, če je ta višja.

20. člen

Gozdarska dejavnost se pretežno opravlja na terenu, zunaj sedeža delovne organizacije oziroma delodajalca. Razporejanje delavcev po deloviščih v območju gozdno gospodarskega podjetja ne šteje za premeščanje delavcev iz kraja v kraj.

21. člen

Prevzem na delo v drugo organizacijo

Delavec je lahko prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k delodajalcu (15. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja) pod naslednjimi pogoji:

-

da se v organizaciji ukine določena dejavnost v celoti in zato preneha potreba po vseh delavcih določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,

-

da se po sili zakona skrči obseg dejavnosti,

-

da druga organizacija oziroma delodajalec delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev,

-

da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.

Pogodbo o prevzemu delavcev na delo skleneta organa upravljanja v obeh organizacijah oziroma delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec.

22. člen

Prenehanje delovnega razmerja

Delavcu preneha delovno razmerje v skladu z določili zakona o delovnih razmerjih, kolektivno pogodbo oziroma pogodbo o zaposlitvi. Sklep o prenehanju delovnega razmerja izda poslovodni organ oziroma delodajalec.

23. člen

Če delavec ne želi več delati v delovni organizaciji lahko prekine delovno razmerje z dnem izteka odpovednega roka. Izjava o prenehanju delovnega razmerja mora biti pisna.

Odpovedni rok lahko traja:
– za delavce I. do III. skupine                           1 mesec
– za delavce IV. in V. skupine                            2 meseca
– za delavce VI. in VII. skupine                          3 mesece

Odpovedni rok se na željo delavca lahko skrajša, če s tem ni oviran delovni proces.

V času odpovednega roka ima delavec pravico do odsotnosti z dela največ 12 ur na mesec, zaradi iskanja nove zaposlitve. Te ure lahko izrabi v dogovoru s poslovodnim organom oziroma delodajalcem.

24. člen

Če je bilo opravljanje del povezano z materialno in finančno odgovornostjo, mora biti ob razrešitvi in predaji poslov napravljen zapisnik oziroma primopredajna inventura. Ta je pri delavcih od I. do IV. skupine izvršena z nadzorom nadrejenega vodje dela.

25. člen

Določanje in reševanje presežnih delavcev

Kdaj in pod kakšnimi pogoji nastopijo razlogi za zmanjšanje števila zaposlenih zaradi nujnih operativnih razlogov je določeno v zakonu.

Poleg primerov, ki jih določa zakon, lahko delovno razmerje preneha samo z njegovim soglasjem tudi delavcu, katerega zakonec je z dokončnim sklepom v drugi organizaciji oziroma pri drugem delodajalcu določen kot presežek.

Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.

Organizacija oziroma delodajalec mora delavce osebno seznanjati z možnimi načini reševanja njihovega delovnega položaja.

26. člen

Merila za ugotavljanje delavcev, katerih delo postane v organizaciji nepotrebno

Merila za ugotavljanje delavcev, katerih delo postane v organizaciji nepotrebno, določena v zakonu o delovnih razmerjih, imajo naslednjo težo:

Delovna uspešnost
                                                              Število točk
    a) nadpovprečna                                                     40
    b) povprečna                                                        10
    c) podpovprečna                                                    -10
    Delovna uspešnost je temeljno merilo za ohranitev zaposlitve.
Vsak naslednji kriterij se upošteva le, če so na osnovi predhodnih
kriterijev delavci dobili enako število točk.
    Strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo
    Delavec ima:
    a) zahtevano izobrazbo                                              30
    b) eno stopnjo nižjo izobrazbo                                      -5
    c) dve stopnji nižjo izobrazbo                                     -10
    d) več kot dve stopnje nižjo izobrazbo                             -20
    Delovne izkušnje za delo, ki ga opravlja
    a) izpolnjevanje zahtevanih delovnih izkušenj za dela na
konkretnem delovnem mestu                                                3
    b) neizpolnjevanje delovnih izkušenj                                -3
    Dosežena delovna doba
    a) od 1 do 5 let                                                     5
    b) od 5 do 15 let                                                   10
    c) nad 15 let                                                       15
    Zdravstveno stanje
    a) slabo zdravstveno stanje zaradi posledic poškodb pri delu
ali poklicne bolezni                                                     5
    Socialno stanje
    a) zaposlena oba zakonca                                             0
    b) zaposlen samo eden od zakoncev
    ali samohranilec                                                    10
    c) število nepreskrbljenih otrok:
    za vsakega otroka po                                                 5
    d) delavec ali njegov zakonec je lastnik zaščitene kmetije
oziroma kmetije nad 4 ha obdelovalnih površin ali lastnik gozda
nad 30 ha                                                              -30
    e) delavec opravlja dejavnost v lastnem ali drugem podjetju        -50

27. člen

Začasni in trajni presežki delavcev

V primerih, ko je začasno, šest mesecev ali manj, delo delavca nepotrebno, delovno razmerje ne preneha. Organizacija lahko:

-

začasno, vendar ne več kot 6 mesecev, razporedi delavca na drugo delovno mesto za katero se zahteva za eno stopnjo nižja izobrazba,

-

začasno, vendar ne več kot za 6 mesecev, razporedi delavca v drugo organizacijo na delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali največ za eno stopnjo nižja izobrazba,

-

napoti delavca na prekvalifikacijo,

-

razporedi delavca na čakanje na delo doma.

Te ukrepe lahko uporabi samo v primeru, ko s prerazporeditvijo delovnega časa ne more zagotoviti delavcem polne delovne obveznosti.

28. člen

Katerim delavcem začasno ni mogoče zagotoviti dela in kateri izmed načinov rešitve iz 27. člena te pogodbe bo uporabljen, določi poslovodni organ. Če gre za presežek večjega števila delavcev (več kot 10% delavcev), ki jim ni mogoče zagotoviti dela več kot 30 in manj kot 60 dni bo o tem odločal organ upravljanja.

Pred odločitvijo poslovodnega organa oziroma organa upravljanja mora svoje mnenje posredovati tudi sindikat.

Delavci, ki so določeni kot začasni presežek morajo o tem prejeti pisne sklepe.

Delavce, ki so začasen presežek, ni mogoče uvrstiti med trajne presežke brez predhodnega postopka, ki je določen za ugotavljanje in določanje trajnih presežkov.

Delavec, ki je napoten na čakanje na domu, mora biti dosegljiv za obvestila. Če tega ne upošteva, šteje to kot hujša kršitev delovne discipline.

29. člen

Če postane delo delavca zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji oziroma pri delodajalcu nepotrebno za dalj kot šest mesecev, delovno razmerje delavca preneha pod pogoji zakona in te kolektivne pogodbe.

30. člen

Na predlog poslovodnega organa ali delodajalca sprejme organ upravljanja program reševanja presežnih delavcev.

Ta obsega:

I.

razloge za nastalo situacijo,

II.

seznam presežnih delavcev

III.

ukrepe za preprečitev oziroma omejitev ukinjanja delovnih mest.

Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.

31. člen

K programu reševanja presežnih delavcev poda svoje mnenje tudi sindikat. Svoja stališča posreduje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku, če tega ni, pa organu upravljanja oziroma delodajalcu. Ta jih je dolžan pred dokončno odločitvijo skupno s svetom delavcev ali delavskim zaupnikom in predstavniki sindikata obravnavati in se do njih opredeliti.

Če organ upravljanja oziroma delodajalec sprejme program reševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sveta delavcev in sindikata, lahko svet delavcev ali delavski zaupnik v osmih dneh od dneva, ko mu je bil vročen program sproži postopek pred arbitražno komisijo.

Če v roku predpisanem v prejšnjem členu tega ne stori je program dokončen.

Če je svet delavcev sprožil postopek pred arbitražno komisijo je program dokončen, ko arbitražna komisija tako odloči.

Če se arbitražna komisija ne more konstituirati, ker stranka ni imenovala svojega arbitra, imenuje arbitra na predlog stranke sodišče za delovne spore z območja, na katerem je sedež organizacije oziroma delodajalca.

32. člen

Delovno razmerje ne more prenehati:

-

delavcu v času služenja vojaškega roka, če se v roku 30 dni po odsluženju vrne na delo v organizacijo,

-

delavcu v času, ko je odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni,

-

nosečnici ali delavki v času porodniškega dopusta in bolniškega dopusta za nego in varstvo otroka,

-

članu organa upravljanja in sindikalnemu poverjeniku v času opravljanja njegove funkcije in še dve leti potem ko te funkcije ne opravlja več,

-

pripravniku v času pripravniške dobe.

33. člen

Delavcu invalidu, ki ne izpolnjuje pogoje za invalidsko upokojitev, lahko preneha delovno razmerje samo z njegovim soglasjem, brez soglasja pa v primeru, če se mu zagotovi sklenitev delovnega razmerja na ustreznem delovnem mestu v drugi organizaciji pa to delovno razmerje odkloni.

Starejšemu delavcu, ki mu do upokojitve manjka manj kot 5 let zavarovalne dobe lahko preneha delovno razmerje le, če se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe, če mu je zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev, ali z njegovim soglasjem s pravico do odpravnine.

Organizacija oziroma delodajalec mora starejšega delavca ali delovnega invalida pisno seznaniti s posledicami njegovega soglasja na prenehanje delovnega razmerja.

Dokler se delavcu iz prejšnjih dveh odstavkov ne zagotovi ustreznega delovnega mesta mu organizacija oziroma delodajalec lahko odredi čakanje na delo. V tem času ima delavec pravico do nadomestila plače v višini denarnega nadomestila, ki bi mu pripadalo kot brezposelnemu delavcu.

Samo s soglasjem delavca lahko preneha delovno razmerje delavcu z manj kot enim letom delovne dobe, obema zakoncema, če sta zaposlena v isti organizaciji oziroma pri istem delodajalcu, delavcu katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na zavodu za zaposlovanje in delavki oziroma delavcu samohranilcu z otrokom do dveh let starosti ali z otrokom zmerno ali težje motenim v duševnem ali telesnem razvoju.

Delodajalec mora opozoriti delavca na posledice prenehanja delovnega razmerja z njegovim soglasjem v zvezi s pravicami iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Soglasje delavca mora biti pisno.

34. člen

Delavcu, ki mu trajno ni mogoče zagotoviti dela v organizaciji oziroma pri delodajalcu preneha delovno razmerje po preteku šestih mescev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

V tem času mu pripada nadomestilo v višini 70% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.

35. člen

Delavec, ki mu preneha delovno razmerje zaradi trajnega presežka je upravičen do odpravnine, če je zaposlen v organizaciji oziroma pri delodajalcu najmanj dve leti.

Odpravnina znaša najmanj polovico njegove povprečne mesečne neto plače v zadnjih treh mesecih dela in sicer za vsako leto dela v organizaciji oziroma pri delodajalcu.

Do odpravnine ni upravičen delavec, ki mu je bilo zagotovljeno drugo, njegovi izobrazbi primerno delo, zaposlitev v drugi organizaciji oziroma delodajalcu in delavec, ki mu je bil omogočen dokup delovne dobe.

Odpravnine delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.

36. člen

Delovni čas

Povprečna delovna obveznost znaša 40 ur na teden.

Zaradi sezonskega značaja dela v gozdarstvu se delovni čas za delavce, ki pretežno opravljajo terensko delo lahko prerazporedi.

Delovni čas v mesecih, ki so za delo v gozdu ugodnejši lahko traja dalj, vendar ne več kot 10 ur dnevno ali 50 ur na teden. V zimskih oziroma manj ugodnih mesecih pa tedenska delovna obveznost ne more biti krajša od 30 ur oziroma 6 ur dnevno.

Začetek dela se prilagodi polni dnevni svetlobi, med 6. in 8. uro.

37. člen

Prekinitve zaradi vremenskih razmer se nadomešča:

1.

s prerazporeditvijo delavcev na druga ustrezna dela, ki jih je mogoče opraviti,

2.

s prerazporeditvijo delovnega časa v okviru koledarja dela,

3.

z delom ob sobotah in sicer največ 24 sobot na leto, vendar največ 3 na mesec za vsa delovna mesta, ki so vezana na teren,