TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Pri tožnikovi premestitvi niso bile ustrezno upoštevane njegove zdravstvene omejitve iz odločbe ZPIZ o ugotovljeni invalidnosti, vendar odreditev neustreznega dela še ne pomeni nedopustnega ravnanja tožene stranke v smislu obstoja predpostavke za njeno odškodninsko odgovornost.

Tožena stranka je namreč tožniku delo na delovnem mestu za tekočim trakom v določenem oddelku odredila zato, ker je imela na tem delovnem mestu povečane potrebe po delu in ker je (sicer zmotno) štela, da je to zanj ustrezno delo. O nedopustnem ravnanju delodajalca je mogoče govoriti le v primeru, če gre za hudo zlorabo delovnopravnih institutov z njegove strani, kar v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno. V

obravnavanem primeru tudi ni izkazana krivda tožene stranke, ki bi bila v skladu z določbo 135. člena OZ podana v primeru, če bi tožena stranka ravnala naklepno ali iz malomarnosti. Tožena stranka namreč tožnika na zanj neustrezno delovno mesto ni premestila z namenom

šikaniranja in pri premestitvi ni ravnala malomarno, saj je, glede na to, da delo za tekočim trakom v določenem oddelku redno opravljajo delovni invalidi III. kategorije ter da se delo na tem delovnem mestu šteje za enega najlažjih pri toženi stranki, upravičeno menila,

da je tožnika premestila na lažje delovno mesto, ki ga bo glede na njegove zdravstvene omejitve lahko opravljal

.

Ker tožnik ni dokazal protipravnosti ravnanja tožene stranke, kar je eden od pogojev za njeno odškodninsko odgovornost in je tožena stranka obenem dokazala, da ni ravnala naklepno ali malomarno, je tožbeni zahtevek za plačilo nepremoženjske škode neutemeljen.