Odlok o preferencialnih pravilih o poreklu blaga, ki se v letu 1999 uporabljajo za izvajanje uredbe o izvajanju Začasnega sporazuma o trgovini in zadevah v zvezi s trgovino med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropsko skupnostjo, Evropsko skupnostjo za premog in jeklo in Evropsko skupnostjo za jedrsko energijo na drugi strani

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 92-4762/1998, stran 9286 DATUM OBJAVE: 31.12.1998

RS 92-4762/1998

4762. Odlok o preferencialnih pravilih o poreklu blaga, ki se v letu 1999 uporabljajo za izvajanje uredbe o izvajanju Začasnega sporazuma o trgovini in zadevah v zvezi s trgovino med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropsko skupnostjo, Evropsko skupnostjo za premog in jeklo in Evropsko skupnostjo za jedrsko energijo na drugi strani
Na podlagi prvega odstavka 10. člena uredbe o izvajanju Začasnega sporazuma o trgovini in zadevah v zvezi s trgovino med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropsko skupnostjo, Evropsko skupnostjo za premog in jeklo in Evropsko skupnostjo za jedrsko energijo na drugi strani (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe št. 8/97) in tretjega odstavka 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije ( Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije
ODLOK
o preferencialnih pravilih o poreklu blaga, ki se v letu 1999 uporabljajo za izvajanje uredbe o izvajanju Začasnega sporazuma o trgovini in zadevah v zvezi s trgovino med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropsko skupnostjo, Evropsko skupnostjo za premog in jeklo in Evropsko skupnostjo za jedrsko energijo na drugi strani

I. ODDELEK

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Definicije
Za namene tega odloka:

a)

"izdelava" pomeni katerokoli vrsto obdelave ali predelave, vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;

b)

"material" pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;

c)

"izdelek" pomeni izdelek, ki se izdeluje, čeprav je namenjen kasnejši uporabi pri drugem postopku izdelave;

d)

"blago" pomeni materiale in izdelke;

e)

" carinska vrednost" pomeni vrednost, določeno v skladu s Sporazumom iz leta 1994 o izvajanju VII člena Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (Sporazum WTO o carinski vrednosti);

f)

"cena franko tovarna" pomeni ceno, ki se plača za izdelek franko tovarna proizvajalcu v Skupnosti ali v Sloveniji, v podjetju katerega se opravi zadnja obdelava ali predelava, pod pogojem, da cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;

g)

"vrednost materialov" pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v Skupnosti ali v Sloveniji;

h)

"vrednost materialov s poreklom" pomeni vrednost takih materialov, kot so opredeljeni v pododstavku g) in se uporablja mutatis mutandis;

i)

"dodana vrednost" pomeni ceno izdelka franko tovarna, zmanjšano za carinsko vrednost vsakega od vključenih materialov s poreklom iz drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu tega odloka, ali, če carinska vrednost ni znana ali se ne da ugotoviti, prva cena, ki se za izdelke dokazljivo plačuje v Skupnosti ali v Sloveniji;

j)

"poglavja" in "tarifne številke" pomenijo poglavja in tarifne številke (štirištevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki predstavlja "Harmonizirani sistem poimenovanja in šifrskih oznak blaga", ki se v tem odloku navaja kot "Harmonizirani sistem" ali "HS";

k)

"uvrščen" se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v določeno tarifno številko;

l)

"pošiljka" pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem transportnem dokumentu, s katerim dobavlja izvoznik te izdelke prejemniku, ali če ni takega dokumenta, izdelke, ki so zajeti na enem računu;

m)

"ozemlje" vključuje teritorialne vode.

II. ODDELEK

DEFINICIJA POJMA "IZDELKI S POREKLOM"

2. člen

Splošne zahteve

1.

Za namene izvajanja uredbe o izvajanju Začasnega sporazuma o trgovini in zadevah v zvezi s trgovino med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropsko skupnostjo, Evropsko skupnostjo za premog in jeklo in Evropsko skupnostjo za jedrsko energijo na drugi strani (v nadaljevanju : sporazuma) se naslednji izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti:

a)

izdelki, v celoti pridobljeni v Skupnosti v smislu 5. člena tega odloka;

b)

izdelki, pridobljeni v Skupnosti, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni na njenem ozemlju, pod pogojem, da so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v Skupnosti v smislu 6. člena tega odloka;

c)

blago s poreklom iz Evropskega gospodarskega prostora (EEA) v smislu Protokola 4 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

2.

Za namene izvajanja sporazuma se naslednji izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz Slovenije:

a)

izdelki, v celoti pridobljeni v Sloveniji v smislu 5. člena tega odloka;

b)

izdelki, pridobljeni v Sloveniji, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni na njenem ozemlju, pod pogojem, da so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v Sloveniji v smislu 6. člena tega odloka.

3. člen

Kumulacija v Evropski skupnosti

1.

Ne glede na določbe prvega odstavka 2. člena tega odloka izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Skupnosti, Bolgarije, Poljske, Madžarske, Češke republike, Slovaške republike, Romunije, Litve, Latvije, Estonije, Slovenije, Islandije, Norveške, Švice (vključno z Liechtensteinom (1)) ali Turčije (2), v skladu z določbami Protokola o pravilih o poreklu blaga, priloženega k sporazumom med Skupnostjo in vsako od teh držav, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Skupnosti presega tisto, omenjeno v 7. členu tega odloka. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

2.

Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Skupnosti, ne presega postopkov, omenjenih v 7. členu tega odloka, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Skupnosti samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katerekoli od držav, omenjenih v prvem odstavku. Če to ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri proizvodnji v Skupnosti.

3.

Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Skupnosti, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.

4.

V tem členu predvidena kumulacija se lahko uporablja samo za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem odloku.
Skupnost priskrbi Sloveniji preko Komisije Evropskih Skupnosti podrobnosti o Sporazumih in njihovih ustreznih pravilih o poreklu, ki se uporabljajo z drugimi državami, omenjenimi v prvem odstavku. Komisija Evropskih Skupnosti objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti (Serija C) datum, ko lahko države, navedene v prvem odstavku, ki so izpolnile ustrezne zahteve,uporabijo kumulacijo, predvideno v tem členu.

4. člen

Kumulacija v Sloveniji

1.

Ne glede na določbe drugega odstavka 2. člena tega odloka izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Slovenije, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Skupnosti, Bolgarije, Poljske, Madžarske, Češke republike, Slovaške republike, Romunije, Litve, Latvije, Estonije, Slovenije, Islandije, Norveške, Švice (vključno z Liechtensteinom) ali Turčije (2), v skladu z določbami Protokola o pravilih o poreklu blaga, priloženega k sporazumom med Slovenijo in vsako od teh držav, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Sloveniji presega tisto, omenjeno v 7. členu tega odloka. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

2.

Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Sloveniji, ne presega postopkov, omenjenih v 7. členu tega odloka, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Slovenije samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katerekoli od držav, omenjenih v prvem odstavku. Če to ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri proizvodnji v Sloveniji.

3.

Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Sloveniji, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.

4.

V tem členu predvidena kumulacija se lahko uporablja samo za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem odloku.

5.

Slovenija priskrbi Skupnosti preko Komisije Evropskih Skupnosti podrobnosti o Sporazumih in njihovih ustreznih pravilih o poreklu, ki se uporabljajo z drugimi državami, omenjenimi v prvem odstavku. Komisija Evropskih Skupnosti objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti (Serija C) datum, ko lahko države, navedene v prvem odstavku, ki so izpolnile ustrezne zahteve, uporabijo kumulacijo, predvideno v tem členu.

5. člen

V celoti pridobljeni izdelki

1.

Šteje se, da so v celoti pridobljeni v Skupnosti ali v Sloveniji:

a)

mineralni izdelki, tam pridobljeni iz zemlje ali morskega dna;

b)

tam pridelani rastlinski izdelki;

c)

tam povržene in vzrejene žive živali;

d)

izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;

e)

izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;

f)

izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njihovimi ladjami zunaj teritorialnih voda Skupnosti ali Slovenije;

g)

izdelki, izdelani na njihovih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov, omenjenih v pododstavku f) tega odstavka;

h)

tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za reciklažo surovin, vključno z rabljenimi gumami, primernimi le za protektiranje ali uporabo kot odpadek;

i)

odpadki in ostanki pri proizvodnih postopkih, ki tam potekajo;

j)

izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali slojev pod njim zunaj njihovih teritorialnih voda pod pogojem, da imata izključno pravico do obdelave morskega dna ali sloja pod njim;

k)

blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, omenjenih v pododstavkih a) do j) tega odstavka.

2.

Izraza "njihova plovila" in "njihove predelovalne ladje" v pododstavkih 1 f) in g) prvega odstavka tega člena se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje:

a)

ki so registrirana ali se vodijo v državi članici Evropske skupnosti ali v Sloveniji;

b)

ki plujejo pod zastavo države članice Evropske skupnosti ali Slovenije;

c)

ki so najmanj 50 odstotkov v lasti državljanov držav članic Evropske skupnosti ali Slovenije ali družbe s sedežem v eni od teh držav in v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega odbora ter večina članov takih odborov državljani držav članic Evropske skupnosti ali Slovenije in, še dodatno, če v primeru osebnih ali kapitalskih družb vsaj polovica kapitala pripada tem državam ali javnim organom ali državljanom omenjenih držav;

d)

katerih kapitan in častniki so državljani držav članic Evropske skupnosti ali Slovenije; in

e)

katerih najmanj 75 odstotkov članov posadke so državljani držav članic Evropske skupnosti ali Slovenije.

6. člen

Zadosti obdelani ali predelani izdelki

1.

Za namene 2. člena tega odloka se šteje, da so izdelki, ki niso v celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v seznamu Priloge II.
Zgoraj navedeni pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja sporazum, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov in se nanašajo samo na take materiale. To pomeni, če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev iz seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki so se morda uporabili pri njegovi izdelavi.

2.

Ne glede na prvi odstavek se materiali brez porekla, ki se v skladu z v seznamu danimi pogoji za ta izdelek ne bi smeli uporabiti pri izdelavi tega izdelka, vseeno lahko uporabijo pod pogojem:

a)

da njihova skupna vrednost ne presega 10 odstotkov cene izdelka franko tovarna,

b)

da katerikoli od odstotkov,ki je naveden v seznamu kot zgornja vrednost materialov brez porekla, ni presežen na podlagi uporabe tega odstavka.
Ta odstavek se ne uporablja za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema.

3.

Prvi in drugi odstavek se ne uporabljata v primerih, ki jih določa 7. člen tega odloka.

7. člen

Nezadostni postopki obdelave ali predelave

1.

Ne glede na določbe 2. odstavka se šteje, da so naslednji postopki obdelave ali predelave nezadostni, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz 6. člena tega odloka:

a)

postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem (prezračevanje, razprostiranje, sušenje, hlajenje, soljenje, dajanje v žveplov dioksid ali druge vodne raztopine, odstranjevanje poškodovanih delov in podobni postopki);

b)

preprosti postopki, kot so odstranjevanje prahu, sejanje ali prebiranje, razvrščanje, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov), pranje, barvanje, rezanje;

c)

i) spremembe v embalaži ter razstavljanje in sestavljanje pošiljk;
ii) preprosto pakiranje v steklenice, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče itd. in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

d)

pritrjevanje oznak, nalepk in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke ali njihovo embalažo;

e)

preprosto mešanje izdelkov ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne, če ena ali več sestavin mešanice ne ustreza pogojem, določenim v tem odloku, da bi jih lahko šteli za izdelke s poreklom iz Skupnosti ali iz Slovenije;

f)

enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek;

g)

kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v pododstavkih a) do f) tega odstavka;

h)

zakol živali.

2.

Pri ugotavljanju, ali se predelave ali obdelave, opravljene na posameznem izdelku štejejo za nezadostne v smislu prvega odstavka, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku bodisi v Skupnosti ali v Sloveniji.

8. člen

Enota kvalifikacije

1.

Enota kvalifikacije za uporabo določb tega odloka je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature Harmoniziranega sistema.
Iz tega sledi:

a)

kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih Harmoniziranega sistema v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije,

b)

kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko Harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega odloka vsak izdelek obravnavati posebej.

2.

Če je v skladu s splošnim pravilom št.5 Harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

9. člen

Dodatki, nadomestni deli in orodje
Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

10. člen

Garniture
Garniture se v skladu s splošnim pravilom št.3 Harmoniziranega sistema štejejo za garniture s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa takrat, kadar je garnitura sestavljena iz sestavnih delov, ki imajo poreklo in takih brez, velja, da ima garnitura kot celota poreklo pod pogojem, da vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 odstotkov cene garniture franko tovarna.

11. člen

Nevtralni elementi
Da bi določili, ali je izdelek s poreklom, ni treba ugotavljati porekla za naslednje, kar bi lahko bilo uporabljeno pri njegovi izdelavi: