653. Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV)
Razglašam Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. februarja 2022.
Ljubljana, dne 8. marca 2022
Borut Pahor predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O SPODBUJANJU DIGITALNE VKLJUČENOSTI (ZSDV)
(1)
Ta zakon določa načrtovanje in ukrepe za spodbujanje digitalne vključenosti prebivalstva Republike Slovenije.
(2)
Ta zakon se ne uporablja za zagotavljanje razpoložljivosti in dostopnosti elektronskih komunikacijskih omrežij, ki jih urejajo predpisi o elektronskih komunikacijah.
2. člen
(namen in cilji zakona)
(1)
Namen zakona je povečanje digitalne vključenosti prebivalstva Republike Slovenije ter primerjalni napredek digitalne razvitosti gospodarstva in družbe Republike Slovenije.
1.
krepitev zavesti o prednostih uporabe digitalnih orodij za življenje posameznika in družbo kot celoto ter krepitev zaupanja v digitalne tehnologije,
2.
spodbujanje zanimanja za naravoslovno in tehniško znanje, še posebej na področju digitalnih tehnologij (računalniško programiranje, robotika, umetna inteligenca in podobno),
3.
krepitev razumevanja digitalnih tehnologij ter njihove odgovorne in varne uporabe,
4.
dvig usposobljenosti za uporabo digitalnih kompetenc,
5.
povečanje števila zaposlenih z digitalnimi kompetencami,
6.
povečanje zanimanja za srednješolske, višješolske in visokošolske programe, ki vključujejo strokovne digitalne kompetence, ter zmanjševanje razlik med spoloma na tem področju,
7.
dvig kompetenc podjetnosti v povezavi z digitalnimi tehnologijami in razvoj podjetništva, temelječega na digitalnih kompetencah.
3. člen
(opredelitev izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
Digitalna vključenost je možnost posameznikov, da dostopajo do razpoložljive informacijsko-komunikacijske infrastrukture ter digitalnih tehnologij, rešitev in storitev, jih kompetentno in varno uporabljajo, vanje zaupajo in tako aktivno sodelujejo v informacijski družbi.
2.
Digitalne kompetence se nanašajo na sposobnost posameznika, da kompetentno in varno uporablja ter soustvarja digitalne tehnologije, rešitve in storitve.
3.
Osnovne digitalne kompetence so kompetence za uporabo digitalnih tehnologij in storitev za vsakodnevne potrebe, ki vključujejo varno rabo računalniške opreme, spletnih brskalnikov in elektronske pošte, osnovno upravljanje vsebin in datotek ter njihovo deljenje, znanje osnovnega digitalnega komuniciranja (na primer avdio-video klic), uporabo digitalnega podpisa in elektronske identitete ter zmožnost digitalne interakcije z zasebnimi in javnimi organizacijami (spletno bančništvo, e-storitve javne uprave in javnega sektorja, spletna trgovina in podobno).
4.
Zahtevnejše digitalne kompetence so kompetence za uporabo digitalnih tehnologij in storitev za reševanje zapletenih problemov, ki vključujejo urejanje spletnih strani in vsebin, tabelarični in grafični prikaz podatkov, urejanje in uporabo zbirk podatkov, digitalno trženje ter uporabo analitičnih orodij in orodij za projektno vodenje. Med zahtevnejše digitalne kompetence spadajo tudi razvoj enostavnih digitalnih rešitev ter znanje in spretnost učiteljev, da učni proces izvajajo z uporabo digitalnih šolskih učnih gradiv.
5.
Strokovne digitalne kompetence so kompetence razvoja digitalnih tehnologij, rešitev in storitev, ki vključujejo računalniško programiranje, izboljšanje digitalne uporabniške izkušnje in kibernetske varnosti, shranjevanje ter obdelavo podatkov in uporabo tehnologij, kot so umetna inteligenca, robotika, internet stvari, visoko zmogljivo računalništvo, 3D tiskanje, obogatena in navidezna resničnost, tehnologija veriženja blokov.
6.
Kompetence podjetnosti v povezavi z digitalnimi tehnologijami so kompetence, ki spodbujajo inovativnost, omogočajo prepoznavanje in udejanjanje poslovnih ter drugih priložnosti in ustvarjanje dodane vrednosti s pomočjo digitalnih tehnologij, rešitev ali storitev.
7.
Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (v nadaljnjem besedilu: indeks DESI) je statistično izveden sestavljeni kazalnik, ki ga je razvila Evropska komisija, da bi ocenila razvoj držav članic Evropske unije v smeri digitalnega gospodarstva in družbe. Združuje niz kazalnikov, ki temeljijo na štirih razsežnostih: človeški kapital, povezljivost, integracija digitalne tehnologije in digitalnih javnih storitev.
II. NAČELA SPODBUJANJA DIGITALNE VKLJUČENOSTI
4. člen
(načelo ciljnih skupin in stopnjevitosti digitalnih kompetenc)
(1)
Ukrepi za spodbujanje digitalne vključenosti (v nadaljnjem besedilu: ukrepi za spodbujanje) so usmerjeni v ciljne skupine prebivalstva, pri katerih obstaja največje odstopanje od ciljne ravni digitalnih kompetenc, in tiste, pri katerih je mogoče pričakovati, da bo dvig ravni digitalnih kompetenc omogočil največji družbeni napredek.
(2)
Z ukrepi za spodbujanje se spodbuja pridobitev ali dvig razvitosti digitalnih kompetenc na tisto stopnjo, ki je potrebna za pričakovano stopnjo digitalne vključenosti posamezne ciljne skupine v sodobne načine komuniciranja, izobraževanja, preživljanja prostega časa, dela, poslovanja, sodelovanja v družbi in uveljavljanja pravic.
5. člen
(načelo enakopravne dostopnosti)
Ukrepi za spodbujanje so dostopni vsem pripadnikom posameznih ciljnih skupin iz 9. člena tega zakona pod enakimi pogoji.
6. člen
(načelo ekonomičnosti)
Spodbujanje digitalne vključenosti se načrtuje in z ukrepi spodbuja tako, da se z razpoložljivimi finančnimi sredstvi doseže čim večji dvig digitalnih kompetenc pripadnikov posamezne ciljne skupine.
7. člen
(načelo mednarodne primerljivosti)
(1)
Spodbujanje digitalne vključenosti se načrtuje glede na stopnjo razvitosti digitalnih kompetenc v Republiki Sloveniji in glede na njeno primerljivost s stopnjo razvitosti v primerljivih državah, zlasti državah članicah Evropske unije.
(2)
Za mednarodno primerljivost se uporabljajo indeks DESI in drugi mednarodno priznani kazalniki digitalne vključenosti.
8. člen
(načelo horizontalnosti in medresorskega sodelovanja)
(1)
Spodbujanje digitalne vključenosti se izvaja na podlagi tega zakona ter drugih resornih politik in ukrepov. Ministrstva se pri oblikovanju resornih politik posvetujejo in sodelujejo z organom, pristojnim za informacijsko družbo (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
(2)
Pristojni organ se pri načrtovanju spodbujanja digitalne vključenosti in oblikovanju ukrepov, ki jih bo izvajal samostojno, posvetuje z resornimi ministrstvi.
Ukrepi za spodbujanje so usmerjeni v povečanje digitalne vključenosti vseh prebivalcev Republike Slovenije, ki so opredeljeni po naslednjih ciljnih skupinah:
4.
študenti višjih šol po predpisih o višjem strokovnem izobraževanju,
5.
študenti študijskih programov prve, druge in tretje stopnje po predpisih o visokem šolstvu,
6.
strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju, strokovni delavci v višjih strokovnih šolah ter visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci,
7.
delovno aktivni in neaktivni odrasli po predpisih o urejanju trga dela (v nadaljnjem besedilu: odrasli),
8.
osebe, ki prejemajo pokojnino po predpisih o pokojninskem zavarovanju ali od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: upokojenci) in
9.
invalidi, kot jih opredeljujejo predpisi o izenačevanju možnosti invalidov.
IV. NAČRT SPODBUJANJA DIGITALNE VKLJUČENOSTI
10. člen
(analiza digitalne vključenosti)
(1)
Pristojni organ vsaki dve leti izvede analizo digitalne vključenosti in jo objavi na svoji spletni strani.
(2)
Analiza digitalne vključenosti omogoča vpogled v raven digitalne vključenosti celotnega prebivalstva in razvitosti digitalnih kompetenc posameznih ciljnih skupin iz prejšnjega člena ter v učinkovitost izvajanja ukrepov za spodbujanje. Analiza digitalne vključenosti se izvaja s primerljivimi metodologijami mednarodno priznanih kazalnikov (na primer ustrezni del indeksa DESI).
(3)
Podrobnejšo vsebino analize digitalne vključenosti določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
11. člen
(načrt spodbujanja digitalne vključenosti)
(1)
Na podlagi analize digitalne vključenosti pristojni organ pripravi dveletni načrt spodbujanja digitalne vključenosti (v nadaljnjem besedilu: načrt spodbujanja), ki ga vlada sprejme pred iztekom obdobja, za katerega je bil sprejet prejšnji načrt spodbujanja.
(2)
Načrt spodbujanja določa ciljno raven digitalnih kompetenc za ciljne skupine iz 9. člena tega zakona in kombinacijo ukrepov za spodbujanje, ki naj se v naslednjem dveletnem obdobju izvedejo, da bo ta raven dosežena, skupaj z ocenjeno višino sredstev, potrebno za vsako skupino ukrepov za spodbujanje. Ob določanju ciljne ravni digitalne vključenosti posameznih ciljnih skupin se upošteva zlasti načelo mednarodne primerljivosti, ob določanju kombinacije ukrepov za spodbujanje pa zlasti načeli ekonomičnosti ter horizontalnosti in medresorskega sodelovanja.
(3)
Sredstva, potrebna za izvajanje načrta spodbujanja, morajo biti upoštevana pri pripravi državnega proračuna. Če v okviru veljavnega državnega proračuna ni mogoče prilagoditi izvajanja načrta spodbujanja, predstojnik pristojnega organa predlaga vladi spremembo načrta spodbujanja.
(4)
Podrobnejšo vsebino načrta spodbujanja določi vlada.
12. člen
(ukrepi za spodbujanje)
(1)
Ukrepi za spodbujanje so:
-
subvencije za dvig digitalnih kompetenc,
-
sooblikovanje politik resornih ministrstev,
-
podpora ali izvedba izobraževalnih in promocijskih kampanj ter
(2)
Pri določanju vsebine in pogojev posameznih ukrepov za spodbujanje ter pri njihovem izvajanju se upoštevajo načela spodbujanja digitalne vključenosti. Ukrepi za spodbujanje so oblikovani tako, da je mogoče spremljati njihovo učinkovitost pri doseganju ciljev iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.
13. člen
(viri sredstev za izvajanje ukrepov za spodbujanje)
Sredstva za izvajanje ukrepov za spodbujanje se zagotavljajo v državnem proračunu.
14. člen
(subvencije za dvig digitalnih kompetenc)
(1)
Pristojni organ lahko dodeli subvencije za izvedbo programov neformalnega izobraževanja, obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti za:
-
pridobivanje in krepitev osnovnih digitalnih kompetenc,
-
spodbujanje zanimanja za digitalne tehnologije, njihovo razumevanje ter odgovorno in varno uporabo,
-
pridobivanje in krepitev zahtevnejših ali strokovnih digitalnih kompetenc ter
-
dvig kompetenc podjetnosti v povezavi z digitalnimi tehnologijami in razvojem podjetništva, temelječega na digitalnih kompetencah.
(2)
Subvencije lahko pristojni organ podeli za izvajanje programov za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe pripadnikov ciljne skupine iz 6., 7. in 8. točke 9. člena tega zakona, ki nameravajo izvajati vzgojno-izobraževalno delo na področju digitalnih tehnologij in kompetenc.
(3)
Subvencije lahko pristojni organ podeli za vzpostavitev in delovanje klicnih in drugih centrov za pomoč uporabnikom ter drugih projektov, katerih namen je pomoč pripadnikom vseh ciljnih skupin iz 9. člena tega zakona pri praktični uporabi osnovnih digitalnih kompetenc.
(4)
Subvencije lahko pristojni organ podeli za nakup pravic za uporabo digitalnega šolskega učnega gradiva za ciljne skupine iz 1., 2. in 3. točke 9. člena tega zakona, kar vključuje usposabljanje pripadnikov ciljne skupine iz 6. točke 9. člena tega zakona.