TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Sodba mora, da jo je mogoče preizkusiti v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vsebovati razloge o tistih odločilnih dejstvih, na katere stranke opirajo svoje zahtevke. Vročanje ni tako dejstvo. Vročanje je namreč procesno dejanje sodišča, katerega namen je, da se stranka seznanja s postopkom, procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, ter obenem, da se stranki zagotavlja pravica do izjave. Zato (vsaj dokler vročitvi nobena stranka ne oporeka) zadošča, da sodišče ugotovi, da je bilo pisanje pravilno vročeno in posebna obrazložitev tega ni potrebna.

Po četrtem odstavku 142. člena ZPP je mogoče tudi prvo obvestilo o poskusu vročitve pustiti naslovniku v poštnem predalčniku, če vročitev obvestila ni mogoča po tretjem odstavku 142. člena ZPP; to pa ni mogoča tudi tedaj, ko vročevalec ne najde odraslega člana naslovnikovega gospodinjstva ali hišnika oziroma soseda, ki bi privolila v sprejem pisanja – tedaj namreč vročevalec ne more prejeti informacije o tem, kdaj je naslovnik dosegljiv, da sprejme pisanje.