TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

 

Po določilu 131. čl. ZD sodišče postavi skrbnika zapuščine v primerih, ki so našteti, kot tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je obravnavani primer takšen, saj je glede na predvideno dolgotrajnost zapuščinskega postopka (ta je zaradi začetka pravdnega postopka prekinjen) in težave, ki so se pojavile med dediči (in pripeljale do medsebojnega nezaupanja in celo spora), treba preprečiti, da bi kdo od dedičev oziroma pretendentov oškodoval druge, in poskrbeti, da se uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino in glede katerih že prihaja do nesoglasij. Zapuščinsko sodišče je za skrbnika zapuščine določilo X, ki je sin ene od dedinj. Pritožba sicer nima prav, da ni primeren zato, ker ni dedič po pokojni, pač pa utemeljeno poudarja, da mora biti to oseba, ki bo skrbela za zapuščino oziroma oseba, ki bo zastopala interese vseh dedičev. Iz namena instituta skrbnika zapuščine izhaja, da naj bi to nalogo opravljala oseba, ki bo nepristransko zastopala vse dediče. V postopku, ki ga je zapuščinsko sodišče opravilo v skladu s 192. čl. ZD, je pritožnik že navedel pomisleke zoper postavitev X za skrbnika, v pritožbi pa te svoje razloge še dopolnjuje z izražanjem nezaupanja v njegovo ravnanje. Glede na to, da je X sin ene od dedinj, ki je (vsaj kar se tiče njegove dedne pravice po pokojni) v sporu s pritožnikom, so zaradi te njegove povezave utemeljeni pomisleki v primernost te osebe za skrbnika.