TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje pritožbene stroške, toženi stranki pa je dolžna povrniti stroške za odgovor na pritožbo v višini 279,99 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje na dejansko lastništvo gozda. Iz sporazuma o razdelitvi zapuščine in obeh sklepov o dedovanju res izhaja, da sta se pravdni stranki zaradi zagotovitve enakih prihodkov iz gozdne mase dogovorili, da tožnik prevzame v posest večji del parcele, toženec pa manjšega. A navedeno lahko pomeni le dogovor o uporabi (rabi) parcele, ne more pa spreminjati lastninskopravnih razmerij. Do dedovanja sporne parcele je prišlo v času, ko je veljal ZTLR. Za primer, ko je bila lastninska pravica pridobljena s sodbo odločbo (sklep o dedovanju), je bila zahtevana vknjižba v zemljiško knjigo, ki je imela konstitutivno naravo. Ker se je lastninska pravica prenašala skladno z zakonskimi določili, vzporedno temu ni mogla obstajati še dejanska lastninska pravica, različna od tiste, ki je bila vpisana v zemljiško knjigo. Res je ob prenehanju lastninskopravnega sistema družbene lastnine sodna praksa uveljavila pojma dejanske lastninske pravice oziroma dejanske etažne lastnine, vendar v primerih, ko so upravičenci v sistemu družbene lastnine pridobili pravico na nepremični, ki je bila še vedno vknjižena kot družbena lastnina. A obravnavani primer ni takšen, pridržek dejanskega lastništva, na katerega se tožnik sklicuje v pritožbi, pa skladno z obstoječo zakonodajo v času pridobivanja lastninske pravice pravilno ni bil upoštevan.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da do tožnikovega prikrajšanja na eni strani in toženčeve obogatitve na drugi strani ni prišlo, ker je bil dogovor pravdnih strank, da prejmeta enako vrednost iz naslova gozdne mase, pri delitvi v nepravdnem postopku v celoti spoštovan in realiziran.

Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek pravilno zavrnilo iz razloga, ker ni prišlo do njegovega prikrajšanja, niti toženčeve obogatitve, ter ker je prišlo do zastaranja. Ob rob zgoraj povedanemu pritožbeno sodišče dodaja, da je bila civilna delitev v nepravdnem postopku neprerekano pravnomočno zaključena. V postopku je nepravdno sodišče ugotovilo vrednost sporne parcele, katero je dodelilo tožniku, ter mu naložilo, da tožencu povrne polovični znesek. Ker je civilna delitev sporne parcele pravnomočno zaključena, v njo ni več dopustno posegati. Če je tožnik menil, da mu gre večji del parcele oziroma višji denarni znesek iz tega naslova, bi moral navedeno pravočasno uveljavljati v nepravdnem postopku. Nepravdno sodišče bi ga v primeru spora, skladno s 155. členom ZNP-1, napotilo na pravdo, saj bi bil med nepravdnima udeležencema spor o velikosti njunih deležev, v pravdi pa bi tožnik lahko uveljavljal višji delež pri sporni parceli.