MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 41
Cilj tega standarda je predpisati računovodsko obravnavanje in razkritja, povezana s kmetijsko dejavnostjo.
Ta standard se uporablja za obračunavanje s kmetijsko dejavnostjo povezanih:
(a)
bioloških sredstev, razen plodonosnih trajnic,
(b)
kmetijskih pridelkov ob pospravitvi, ter
(c)
državnih podpor, obravnavanih v 34. in 35. členu.
Ta standard se ne uporablja za:
(a)
zemljišča, povezana s kmetijsko dejavnostjo (glej MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva in MRS 40 – Naložbene nepremičnine),
(b)
plodonosne trajnice, povezane s kmetijsko dejavnostjo (glej MRS 16). Vendar se ta standard uporablja za pridelke navedenih plodonosnih trajnic,
(c)
državne podpore, povezane s plodonosnimi trajnicami (glej MRS 20 – Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči),
(d)
neopredmetena sredstva, povezana s kmetijsko dejavnostjo (glej MRS 38 – Neopredmetena sredstva).
Ta standard se uporablja za kmetijske pridelke, ki so pospravljeni pridelki bioloških sredstev podjetja, v trenutku pospravitve. Kasneje se uporablja MRS 2 – Zaloge – ali drug ustrezni standard. Skladno s tem ta standard ne obravnava predelovanja kmetijskih pridelkov po pospravitvi, na primer predelovanja grozdja v vino pri vinarju, ki je pridelal grozdje. Takšno predelovanje je sicer logični in naravni podaljšek kmetijske dejavnosti in taki dogodki so nekoliko podobni biološkemu preobražanju, vendar takšno predelovanje ni vključeno v opredelitev kmetijske dejavnosti v tem standardu.
V razpredelnici v nadaljevanju so zgledi bioloških sredstev, kmetijskih pridelkov in proizvodov, ki so rezultat predelovanja po pospravitvi:
|
Biološka sredstva
|
Kmetijski pridelki
|
Proizvodi, ki so rezultat predelovanja po pospravitvi
|
|
Ovce
|
Volna
|
Preja, preproga
|
|
Drevesa v nasadu gozdnega drevja
|
Posekana drevesa
|
Hlodi, stavbni les
|
|
Molzno govedo
|
Mleko
|
Sir
|
|
Prašiči
|
Trupi
|
Klobase, prekajene šunke
|
|
Rastline bombaža
|
Obrani bombaž
|
Preja, oblačila
|
|
Sladkorni trs
|
Požeto trsje
|
Sladkor
|
|
Rastline tobaka
|
Obrani listi
|
Sušeni tobak
|
|
Čajni grmi
|
Obrani listi
|
Čaj
|
|
Vinska trta
|
Obrano grozdje
|
Vino
|
|
Sadno drevje
|
Obrano sadje
|
Predelano sadje
|
|
Oljne palme
|
Obrani sadeži
|
Palmovo olje
|
|
Kavčukovci
|
Nabrani lateks
|
Proizvodi iz kavčuka in gume
|
|
Nekatere rastline, na primer čajni grmi, vinska trta, oljne palme in kavčukovci, običajno ustrezajo opredelitvi plodonosnih trajnic in spadajo v področje uporabe MRS 16. Vendar pridelki plodonosnih trajnic, na primer čajni listi, grozdje, sadeži oljnih palm in lateks, spadajo v področje uporabe MRS 41.
|
Opredelitve pojmov, povezanih s kmetijstvom
V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:
Kmetijska dejavnost je uravnavanje biološkega preobražanja in spravitve bioloških sredstev v podjetju za prodajo ali za kmetijske pridelke ali v dodatna biološka sredstva.
Kmetijski pridelek je pospravljen pridelek bioloških sredstev podjetja.
Plodonosna trajnica je živa rastlina, ki:
(a)
se uporablja za proizvodnjo kmetijskih pridelkov ali preskrbo z njimi,
(b)
bo po pričakovanju dala pridelek v več kot enem obdobju, ter
(c)
pri kateri je verjetnost, da bo prodana kot kmetijski pridelek, zelo majhna, razen občasne prodaje odpadkov.
Biološko sredstvo je živa žival ali rastlina.
Biološko preobražanje obsega rast, propadanje, proizvajanja in razplod, ki povzročajo kakovostne ali količinske spremembe biološkega sredstva.
Skupina bioloških sredstev je agregacija podobnih živih živali ali rastlin.
Pospravitev pridelka je ločitev pridelka od biološkega sredstva ali prenehanje življenja biološkega sredstva.
Stroški prodaje so dodatni stroški, ki se neposredno pripišejo odtujitvi sredstva, razen stroškov financiranja in davkov iz dobička.
Naslednje rastline niso plodonosne trajnice:
(a)
rastline, ki se gojijo za uporabo kot kmetijski pridelek (na primer drevesa, ki se gojijo za pridobivanje stavbnega lesa),
(b)
rastline, ki se gojijo za proizvodnjo kmetijskih pridelkov, če obstaja več kot majhna verjetnost, da bo podjetje kot kmetijski pridelek pobralo in prodalo tudi rastlino, razen občasne prodaje odpadkov (na primer drevesa, ki se gojijo tako zaradi plodov kot zaradi stavbnega lesa), ter
(c)
enoletne poljščine (npr. koruza in pšenica).
Če se plodonosne trajnice ne gojijo več zaradi pridelka, se lahko posekajo in prodajo kot odpadki, na primer kot les za kurjavo. Takšna občasna prodaja odpadkov ne pomeni, da rastlina ne ustreza opredelitvi plodonosne trajnice.
Pridelek plodonosnih trajnic je biološko sredstvo.
Kmetijska dejavnost obsega različne vrste dejavnosti, na primer živinorejo, gozdarstvo, pospravljanje letnih ali večletnih pridelkov, gojitev sadovnjakov in nasadov, cvetličarstvo in vodogojstvo (tudi ribogojstvo). V tej različnosti pa je nekaj skupnih lastnosti:
(a)
Zmožnost spreminjanja. Žive živali in rastline so se zmožne biološko preobražati;
(b)
Uravnavanje sprememb. Uravnavanje olajšuje biološko preobražanje z izboljševanjem ali vsaj ustaljevanjem okoliščin, ki so potrebne za tak proces (na primer ravni prehranjevanja, vlažnosti, toplote, rodovitnosti in svetlobe). Takšno uravnavanje razlikuje kmetijsko dejavnost od drugih dejavnosti. Na primer pospravljanje pridelka iz neuravnavanih virov (kot je ribarjenje v oceanu ali krčenje gozdov) ni kmetijska dejavnost; ter
(c)
merjenje sprememb: spreminjanje kakovosti (na primer genetskih odlik, gostote, zrelosti, maščobnosti, vsebnosti beljakovin in žilavosti vlaken) ali količine (na primer zaroda, teže, kubičnih metrov, dolžine ali premera vlaken ter števila brstičev), ki jih ustvarja biološka preobrazba ali spravitev, se meri in spremlja kot običajno področje nalog uravnavanja.
Biološka preobrazba se konča s takimile vrstami izidov:
(a)
s spremembami sredstev zaradi (i) rasti (s povečanjem količine ali z izboljšavo kakovosti živali ali rastline), (ii) propadanja (z zmanjšanjem količine ali poslabšanjem kakovosti živali ali rastline) ali (iii) razploda (z ustvarjanjem dodatnih živih živali ali rastlin), ali
(b)
z ustvarjanjem kmetijskih pridelkov, kot so mleček, čajni listi, volna in mleko.
Opredelitve splošnih pojmov
V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:
Knjigovodska vrednost je znesek, s katerim se sredstvo pripozna v
►M5 izkazu finančnega položaja ◄ .
Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.)
Državne podpore pomenijo podpore, kot so opredeljene v MRS 20.
PRIPOZNAVANJE IN MERJENJE