215. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe
Na podlagi tretjega odstavka 8. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o metodologiji za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe
Ta uredba določa metodologijo za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe, ki se izvaja v okviru pogrebne dejavnosti kot obvezna občinska gospodarska javna služba (v nadaljnjem besedilu: javna služba).
Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1.
»lastna predračunska cenastoritve javne službe« (v nadaljnjem besedilu: predračunska cena) je cena, ki se izračuna v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in to uredbo na podlagi načrtovane količine opravljenih storitev in načrtovanih stroškov ter prihodkov izvajalca v prihodnjem obračunskem obdobju;
2.
»lastna obračunska cenastoritve javne službe« (v nadaljnjem besedilu: obračunska cena) je cena, ki se izračuna enako kot predračunska cena, pri čemer se za preračun stroškov na enoto storitev uporabijo dejanske količine opravljenih storitev in dejanski stroški izvajalca v preteklem obračunskem obdobju;
3.
»potrjena cena storitve javne službe« (v nadaljnjem besedilu: potrjena cena) je cena, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe in jo potrdi pristojni organ občine;
4.
»obračunsko obdobje« je koledarsko leto, razen za prvo poročanje, ki je lahko krajše;
5.
»poslovno potrebna osnovna sredstva«so osnovna sredstva izvajalca javne službe, potrebna za opravljanje storitev javne službe;
6.
»neposredni stroški materiala in storitev, neposredni stroški dela, drugi neposredni stroški, splošni nabavno-prodajni stroški in splošni upravni stroški«so stroški v skladu z računovodskimi standardi.
3. člen
(oblikovanje cene)
(1)
Ceno storitve javne službe (v nadaljnjem besedilu: cena) za območje občine predlaga izvajalec javne službe ter pošlje pristojnemu občinskemu organu elaborat o ceni storitve javne službe (v nadaljnjem besedilu: elaborat) in predlog cene.
(2)
Prihodki in odhodki javne službe se evidentirajo v skladu z računovodskimi standardi.
(3)
Izvajalec oblikuje in objavi cenik s potrjeno ceno na svojih spletnih straneh ali na krajevno običajen način. Izvajalec zavezancem za plačilo storitve javne službe zaračunava cene v skladu s tako oblikovanim in objavljenim cenikom.
(4)
Storitve, ki se izvajajo, se v ceniku navedejo v skladu s Prilogo 1, ki je sestavni del te uredbe.
4. člen
(izhodišča za oblikovanje cene)
(1)
Pri oblikovanju cene se upoštevajo standardi in normativi ter ukrepi za opravljanje storitev javne službe, kakor jih opredeljujejo državni in občinski predpisi za javno službo.
(2)
Če izvajalec poleg javne službe opravlja tudi tržno dejavnost, mora zagotoviti ločeno računovodsko spremljanje javne službe in tržne dejavnosti. Izvajalec javne službe mora za vsako gospodarsko javno službo oblikovati poslovnoizidno mesto, za katero se ugotavljajo prihodki ter na njem nastali in njemu prisojeni stroški.
(3)
Pri razporejanju posrednih stroškov mora izvajalec javne službe uporabiti sodila, ki temeljijo na aktivnostih, ki povzročajo te stroške. Če teh aktivnosti ni mogoče določiti, se uporabijo sodila delitve posrednih stroškov na podlagi deleža neposrednih stroškov.
(4)
Pri oblikovanju predračunske cene se upoštevajo načrtovane količine opravljenih storitev, načrtovani stroški in prihodki izvajalca za prihodnje obdobje.
(5)
Pri določitvi obsega poslovno potrebnih osnovnih sredstev, ki se uporabljajo za opravljanje javne službe, in števila zaposlenih, potrebnih za nemoteno izvajanje storitev 24-urne dežurne službe, se upoštevajo povprečno mesečno število umrlih in povprečno mesečno število prevozov na obdukcijo v preteklem letu na območju občine ter geografske, poselitvene in druge značilnosti, ki pomembno vplivajo na izvajanje javne službe.
(6)
Izhodišča za oblikovanje cene, navedena v prejšnjih odstavkih tega člena, so podlaga za pripravo elaborata.
(1)
Med upravičene stroške opravljanja storitve javne službe se lahko vštejejo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe, in vključujejo naslednje skupine:
-
neposredne proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, storitev, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, dela in druge neposredne stroške;
-
posredne proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, storitev, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, dela in druge posredne stroške;
-
splošne nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, storitev, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, dela in druge splošne nabavno-prodajne stroške;