TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (prvi do četrti odstavek izreka) spremeni tako, da se glasi:

"Ugotovi se, da je tožnica sklenila s toženo stranko pogodbo o zaposlitvi z dne 1.8.2005 za nedoločen čas in da pogodba o zaposlitvi med strankama ni nehala veljati 30.11.2005.

Tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 30.11.2005, zato ji je tožena stranka dolžna priznati vse pravice, izhajajoče iz pogodbe o zaposlitvi z dne 1.8.2005 oziroma iz dela in po delu tudi od 1.12.2005 dalje.

Tožena stranka je dolžna pozvati tožnico na delo in ji za čas od 1.12.2005 dalje obračunati in izplačati pripadajočo plačo, ki bi jo prejela, če bi delala, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti mesečnih plač dalje, ji vpisati delovno dobo v delovno knjižico ter od bruto prejemkov odvesti za tožnico ustrezne davke in prispevke, v 8 dneh pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožnici stroške postopka v znesku 615,98 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka tega roka do plačila."

Tožena stranka je dolžna povrniti tožnici stroške pritožbenega postopka v znesku 209,99 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka tega roka do plačila.

 

Zakoniti razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas mora obstajati ob njeni sklenitvi, predstavlja pa okoliščino, zaradi katere se pri delodajalcu pokaže začasna potreba po določenem delavcu. Negotova prihodnost glede poslovanja delodajalca, ki je vezano na naročila poslovnih partnerjev, ni utemeljen zakonski razlog iz 52. člena ZDR, saj zakon delodajalcem ne dopušča sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi bojazni, da se bo morda v prihodnosti obsega dela zmanjšal.