TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Dolžnik je v ugovoru oporekal zapadlosti računa, kot jo je navedel upnik s trditvijo, da izterjevani račun zapade v plačilo 30.6.1999. Izpodbijani sklep je bil izdan 2.7.1999, dolžnik pa ga je prejel 8.7.1999, kot izhaja iz povratnice v spisu, torej je glavnica po izterjevanem računu tudi po dolžnikovih lastnih trditvah do izdaje sklepa že zapadla v plačilo. Zatrjevano dejstvo o zapadlosti računa za presojo utemeljenosti ugovora zato ni pravno relevantno, saj ne predstavlja takega dejstva, ki bi preprečeval izvršbo, v kolikor se nanaša na plačilo glavnice po računu. Drugače pa je presojati dolžnikove ugovorne razloge glede zapadlosti računa v zvezi z obračunom obresti, vendar pa dolžnik zatrjevanega dejstva, da je račun zapadel v plačilo šele 30.6.1999, sklicujoč se pri tem na ustni dogovor z upnikom, ni z ničemer dokazoval. Njegove trditve o ustnem dogovoru so tako ostale prepavšalne, da bi jih bilo mogoče v eventuelnem sledečem pravdnem postopku preizkusiti.