Pravilnik o meroslovnih zahtevah za vodomere

1148. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za vodomere

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport

P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za vodomere

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa bistvene in posebne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vodomeri za hladno ali vročo vodo (v nadaljnjem besedilu: vodomeri), postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, roke rednih overitev in način označevanja.

Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-43-R49-1 in R 72.

2. člen

Vodomeri v tem pravilniku so:

-

vodomeri za merjenje porabe vode v stanovanjskih in drugih objektih, vključno z vodomeri, ki se uporabljajo kot delilniki stroškov,

-

vodomeri za merjenje načrpane vode na črpalnih postajah,

-

vodomeri, ki se uporabljajo v sklopu sistemov za zagotavljanje splošne varnosti (npr. vodomeri na priključkih za gašenje požarov),

-

kombinirani vodomeri,

-

vodomeri, ki se uporabljajo v sklopu merilnikov toplotne energije,

-

vodomeri za merjenje kondenzata in

-

vodomeri z elektronskimi pomožnimi napravami.

3. člen

Šteje se, da vodomeri, ki izpolnjujejo vse zahteve mednarodnega priporočila OIML R 49-1 Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (OIML) (v nadaljnjem besedilu: OIML R 49-1) ali OIML R 72 Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (OIML) (v nadaljnjem besedilu: OIML R 72), izpolnjujejo tudi zahteve tega pravilnika.

Sklicevanje na mednarodni priporočili OIML R 49-1 in OIML R 72 izhaja iz članstva Republike Slovenije v Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje (Organisation International de Métrologie Légale).

Mednarodni priporočili OIML R 49-1 in OIML R 72 v francoskem jeziku in prevod v angleškem jeziku sta dosegljivi na Uradu RS za meroslovje v Ljubljani.

4. člen

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.

»kombinirani vodomer« je sklop dveh vodomerov z različnim območjem pretokov, ki skupaj s pomožnimi napravami sestavljata vodomer z razširjenim območjem pretokov za merjenje porabe vode na mestih, kjer poraba niha v mejah, ki so širše od delovnega območja posameznega vodomera;

2.

»vodomer z elektronskimi pomožnimi napravami« je vodomer, pri katerem so določene glavne ali pomožne funkcije merila izvedene z elektronskimi vezji;

3.

»pomožna kontrolna naprava« je naprava, ki je vgrajena v vodomer z elektronskimi pomožnimi napravami in je namenjena odkrivanju in kompenziranju pomembnih napak. Glede na način delovanja ločimo pomožne kontrolne naprave tipa P (avtomatsko in stalno delovanje v vsem času merjenja) in naprave tipa I (avtomatsko občasno izvajanje kontrolne funkcije);

4.

»pretok« je prostornina vode, ki preteče skozi vodomer v časovni enoti in v smeri, ki je označena na vodomeru. Navaja se lahko v kubičnih metrih na uro ali v litrih na uro;

5.

»najmanjši pretok (Q1)« je spodnja meja območja pretokov, pri kateri vodomer še izpolnjuje zahteve glede največjih dopustnih pogreškov;

6.

»prehodni pretok (Q2)« je vrednost pretoka med najmanjšim pretokom in trajnim (nazivnim) pretokom, pri kateri se območje pretoka razdeli v zgornje in spodnje področje. Vsako področje ima značilen največji dopustni pogrešek;

7.

»trajni (nazivni) pretok (Q3)« je največji pretok, pri katerem mora vodomer stalno delovati brez prekoračitve največjega dopustnega pogreška pri enakomernem ali neenakomernem pretoku. Ta podatek se šteje za karakteristično oznako vodomera;

8.

»največji pretok (Q4)« je zgornja meja območja pretokov, pri kateri vodomer lahko deluje za kratek čas brez prekoračitve največjega dopustnega pogreška;

9.

»kazalna naprava« je del vodomera, ki prikazuje rezultat meritve stalno ali na zahtevo. Tiskalnik se ne šteje za kazalno napravo;

10.

»naprava za nastavitev« je naprava, ki je vgrajena v vodomer in se uporablja za (paralelno) premaknitev krivulje pogreškov, da bi se pogreški v posameznih točkah merilnega območja umestili v meje največjega dopustnega pogreška;

11.

»najvišja dopustna temperatura« je najvišja temperatura vode, ki ji je vodomer lahko izpostavljen znotraj obratovalnega območja brez poslabšanja njegovih meroslovnih lastnosti;

12.

»delovna temperatura« je srednja vrednost temperature, merjene pred vodomerom in za njim gledano v meri pretoka skozi vodomer;

13.

»delovni tlak« je srednja vrednost tlaka, merjenega pred vodomerom in za njim;

14.

»padec tlaka« se nanaša na določeno vrednost pretoka in je izguba tlaka zaradi prisotnosti vodomera v cevi;

15.

»nazivni obratovalni pogoji« določajo območja vrednosti vplivnih veličin, pri katerih ostaja pogrešek kazanja v okviru največjega dopustnega pogreška;

16.

»vplivna veličina« je veličina, ki na splošno ni predmet merjenja, vendar vpliva na rezultat merjenja;

17.

»motnja« je vrednost vplivne veličine, ki je še znotraj predpisanih mejnih vrednosti, vendar izven vrednosti, ki so opredeljene kot nazivni obratovalni pogoji vodomera;

18.

»največji dopustni pogrešek v uporabi« je enak dvojni vrednosti pogreška, ki velja za postopke ugotavljanja skladnosti. Ta kriterij se uporablja samo pri kontroli vodomera, ki je bil vzet iz vodovodnega omrežja izključno zaradi kontrole delovanja;

19.

»overitveni razdelek« je najmanjši razdelek na skali, ki pripada gibljivemu elementu (kazalcu ali številskemu kolutu), in predstavlja najnižjo številčno vrednost prikazovanega rezultata meritve. Pri digitalni kazalni napravi je ta razdelek lahko prepoznaven v posebnem načinu delovanja s povečano ločljivostjo, ki se vključi samo pri overjanju;

20.

»ločljivost kazalne naprave« je najmanjša razlika med kazanji kazalne naprave, ki jo je še mogoče razločiti;

21.

»pomožne naprave« so vse naprave, ki kot del vodomera opravljajo pomožno funkcijo pri izvajanju meritve, daljinskem prenosu ali prikazovanju rezultata meritve (npr. naprava za ničliranje, naprava za nastavljanje, podvojena kazalna naprava, dajalnik impulzov, naprava za prednastavitev želene vrednosti, naprave za shranjevanje rezultatov merjenja glede na določeno tarifo ali druge kriterije itd.). Pomožne naprave so lahko mehanske ali elektronske;

22.

»relativni pogrešek« je razlika med prikazano vrednostjo prostornine in pravo vrednostjo prostornine vode, deljena s pravo vrednostjo prostornine;

23.

»največji dopustni pogrešek« je največji relativni pogrešek vodomera, ki je še dovoljen po tem pravilniku;

24.

»napaka« je sprememba v nazivnih obratovalnih pogojih glede na kazanje v referenčnih pogojih;

25.

»pomembna napaka« je tista napaka, ki preseže polovico vrednosti največjega dopustnega pogreška v zgornjem območju pretokov.

II. BISTVENE ZAHTEVE

5. člen

Nazivni obratovalni pogoji so za:

1.

razmerja pretokov:

Q3/Q1 &gt; 10

Q2/Q1 ? 1,6

Q4/Q3 ? 1,25

Vrednost za pretok Q3 se izbere po tabeli 1.

Tabela 1

---------------------------------------------------------------
1            1,6          2,5          4                    6,3
10           16           25           40                    63
100          160          250          400                  630
1000         1600         2500         4000                6300
---------------------------------------------------------------

Možne vrednosti za razmerje Q3/Q1 se izberejo po tabeli 2.

Tabela 2

10    12,5    16    20    25     31,5    40    50    63     80
---------------------------------------------------------------
100   125     160   200   250    315     400   500   630    800

2.

temperaturno delovno območje:

-

za vodomere za hladno vodo: od 0,1 °C do najmanj 30 °C;

-

za vodomere za vročo vodo: od 30 °C do najmanj 90 °C.

Vodomeri so lahko predvideni tudi za delovanje na obeh temperaturnih delovnih območjih.

3.

področje delovnih tlakov:

-

od 0,3 bara do najmanj 10 barov za vodomere za hladno ali vročo vodo.

4.

razrede okolja, ki se določajo po tabeli 3.

Tabela 3

---------------------------------------------------------------
Združena mehanska in klimatska okolja
---------------------------------------------------------------
Okolje            C1                C2                       C3
M1                A                 B                         C
M2                D                 E                         F
M3                G                 H                         I
---------------------------------------------------------------

Klimatska okolja so:

-

v razred C1 so vključeni zaprti prostori z zvezno kontrolo temperature in brez kontrole vlažnosti. Kjer je potrebno, se za ohranjanje zahtevanih pogojev uporablja gretje, hlajenje ali vlaženje zraka. Merila so lahko izpostavljena sončnemu in toplotnemu sevanju ter prepihu zaradi delovanja klimatskega sistema ali odprtih oken, ne smejo pa biti izpostavljena kondenzirani vlagi, padavinam ali zmrzovanju,

-

v razred C2 so vključeni zaprti prostori brez kontrole temperature in vlažnosti. Za dvig nizkih temperatur se lahko uporablja gretje, še posebej ob velikih razlikah med pogoji zaprtega prostora in zunanjimi pogoji. Merila so lahko izpostavljena sončnemu in toplotnemu sevanju, prepihu, lahko pa tudi kondenzu in vodi iz vseh virov, razen ledenim tvorbam,

-

v razred C3 so vključene odprte lokacije s povprečnimi klimatskimi pogoji, pri čemer so izključena polarna in puščavska okolja.

Mehanska okolja so:

-

v razred M1 so vključeni prostori, kjer je stopnja vibracij in udarcev manjša, npr. zanemarljive vibracije in udarci na konstrukcijah, na katere so merila pritrjena zaradi okoljskih del,

-

v razred M2 so vključeni prostori z večjimi ali močnejšimi vibracijami in udarci, npr. ki jih povzročajo stroji in mimo vozeča vozila ali težki stroji, tekoči trakovi itd.,

-

v razred M3 so vključene lokacije, kjer je stopnja vibracij močna ali zelo močna, npr. če so merila pritrjena neposredno na stroje, tekoče trakove itd.

Elektromagnetna okolja so:

-

razred E1 predstavljajo stanovanjsko, poslovno in lahko industrijsko okolje,

-

razred E2 predstavlja splošno industrijsko okolje.

Vodomeri morajo biti predvideni za razrede B, C, E ali F iz tabele 3.

Za nazivne obratovalne pogoje se štejejo vrednosti, ki so znotraj naslednjih mejnih pogojev:

območje pretokov: vključno Q1 do vključno Q3,

temperatura okolja: +5 °C do +55 °C,

relativna vlaga: 0% do 100% razen za ločljive kazalne naprave, kjer je 0% do 93%,

območje delovne temperature: 0,3 °C do 30 °C za hladno vodo in 30 °C do 90 °C za vročo vodo,

območje delovnih tlakov: 0,3 bar do najmanj 10 bar.

6. člen

Referenčni pogoji so:

-

pretok: 0,7 x (Q2 + Q3) ± 0,03 x (Q2 + Q3),

-

delovna temperatura: (20 ± 5) C za hladno vodo,

(50 ± 5) °C za vročo vodo,

-

temperatura okolja: (20 ± 5) °C

-

relativna vlaga: (60 ± 15)%

-

zračni tlak: 0,86 bar do 1,06 bar.

7. člen

Proizvajalec vodomera mora označiti, ali je vodomer predviden tudi za delovanje v pogojih pretoka vode v nasprotni smeri od označene ali ne.

Vodomeri, ki so predvideni tudi za delovanje v pogojih pretoka vode v nasprotni smeri od označene, lahko prostornino vode, pretečene v nasprotni smeri odštevajo od prostornine, registrirane v označeni smeri pretoka, ali to prostornino vode registrirajo na drugačen način, pri čemer mora biti izpolnjena zahteva glede največjega dopustnega pogreška iz 8. člena tega pravilnika v obeh smereh delovanja.

Vodomeri, ki niso predvideni za delovanje v nasprotni smeri pretoka, morajo:

-

s svojo konstrukcijo preprečevati pretok vode v smeri, ki je nasprotna označeni, ali

-

kratkotrajne naključne spremembe smeri pretoka prestati brez posledic, ki bi povzročile trajne spremembe meroslovnih lastnosti vodomera.

8. člen

Največji dopustni pogreški, ki veljajo pri postopkih ugotavljanja skladnosti, so:

-

za vodomere za hladno vodo, razred I:

± 1% (Q2 ? Q ? Q4),

± 3% (Q1 ? Q ? Q2);

-

za vodomere za hladno vodo, razred II:

± 2% (Q2 ? Q ? Q4),

± 5% (Q1 ? Q ? Q2);

-

za vodomere za vročo vodo:

± 3% (Q2 ? Q ? Q4),

± 5% (Q1 ? Q ? Q2).

Vodomeri morajo izpolnjevati zahteve glede največjega dopustnega pogreška pri vseh vrednostih temperature in tlaka znotraj nazivnih obratovalnih pogojev.

9. člen

Kombinirani vodomeri so samostojna funkcionalna enota, sestavljena iz naslednjih treh komponent:

-

vodomera za večje vrednosti pretokov,

-

vodomera za manjše vrednosti pretokov,

Pravilnik o meroslovnih zahtevah za vodomere

Časovnica