Zakon o davku na finančne storitve (ZDFS)

3642. Zakon o davku na finančne storitve (ZDFS)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o davku na finančne storitve (ZDFS)

Razglašam Zakon o davku na finančne storitve (ZDFS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. novembra 2012.

Št. 003-02-9/2012-22

Ljubljana, dne 7. decembra 2012

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O DAVKU NA FINANČNE STORITVE (ZDFS)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka na finančne storitve.

2. člen

(pripadnost davka)

Prihodki od davka na finančne storitve (v nadaljnjem besedilu: davek) pripadajo proračunu Republike Slovenije.

II. PREDMET OBDAVČITVE

3. člen

(predmet obdavčitve)

Predmet obdavčitve po tem zakonu so naslednje storitve (v nadaljnjem besedilu: finančne storitve):

a)

dajanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki in posredovanje pri sklepanju teh poslov ter upravljanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki, ko te storitve opravlja kreditodajalec oziroma posojilodajalec,

b)

izdajanje kreditnih garancij in drugih denarnih jamstev ter upravljanje kreditnih garancij s strani kreditodajalca,

c)

transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti in tekočimi oziroma transakcijskimi računi, plačili, nakazili, dolgovi, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti,

d)

transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z valuto, bankovci in kovanci, ki so zakonito plačilno sredstvo,

e)

storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov.

III. DAVČNI ZAVEZANEC

4. člen

(davčni zavezanec)

(1)

Davčni zavezanec ali zavezanka (v nadaljnjem besedilu: davčni zavezanec) je vsaka oseba, ki na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) izvaja finančne storitve iz 3. člena tega zakona.

(2)

Šteje se, da je finančna storitev iz 3. člena tega zakona izvedena na območju Slovenije, če jo izvede oseba, ki ima na območju Slovenije sedež svoje dejavnosti ali poslovno enoto, ki izvede storitev, oziroma stalno ali običajno prebivališče.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek se šteje, da je finančna storitev iz 3. člena tega zakona izvedena na območju Slovenije tudi, če jo izvede oseba, ki nima sedeža svoje dejavnosti ali poslovne enote, ki izvede storitev, oziroma stalnega ali običajnega prebivališča v Sloveniji, lahko pa v skladu z veljavno zakonodajo neposredno izvaja finančne storitve iz 3. člena tega zakona na območju Slovenije za naročnike oziroma prejemnike storitev, ki imajo sedež dejavnosti, poslovno enoto oziroma stalno ali običajno prebivališče na območju Slovenije.

IV. NASTANEK OBVEZNOSTI OBRAČUNA DAVKA

5. člen

(nastanek obveznosti obračuna davka)

(1)

Davčna obveznost nastane v trenutku, ko je finančna storitev opravljena.

(2)

Šteje se, da je finančna storitev opravljena, ko je zanjo plačano nadomestilo (provizija).

V. DAVČNA OSNOVA

6. člen

(davčna osnova)