TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbe se zavrnejo in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožniki sami trpijo stroške pritožbenega postopka.

Tožene stranke same nosijo stroške odgovora na pritožbo.

 

Posest stvari in posest pravice (po ZTLR) sta dve obliki posesti. Posest stvari je dejanska oblast nad stvarjo (premično ali nepremično), medtem ko je za posest pravice značilno, da gre za trajno relativno stanje, v katerem nekdo dejansko izvršuje vsebino pravice, sposobno za posest (B. Sajovic, posest, Ur. l. RS Ljubljana 2000, stran 88) – na primer kot posest služnostne pravice ali pa tudi soposest. Od posesti pravice se torej bistveno razlikuje posest stvari, gre za drugo vrsto posesti, ki jo definira 24. čl. SPZ: gre za neposredno dejansko oblast nad stvarjo. Zato pritožbena navajanja tožeče stranke o tem, da bi lahko sodišče prve stopnje samo spremenilo zahtevek iz posesti pravice v posest stvari, niso utemeljena, saj ne gre za odnos več – manj, ampak za kvalitativno razliko, oziroma za dva različna zahtevka in z dvema različnimi podlagami.